Bratuškova: V prihodnjih dveh tednih bomo DZ-ju predlagali prodajo državnih podjetij

"Tri tedne je, odkar smo prevzeli vlado, in dejstvo je, da se v tem času ne da popraviti vsega, kar je bilo v preteklosti narejeno narobe. To, da ne stojimo vsak dan pred kamerami, ne pomeni, da ne delamo na nujnih stvareh," je na novinarski konferenci poudarila predsednica vlade Alenka Bratušek, ki je med drugim spregovorila o aktualnem stanju v Sloveniji in o obisku v Bruslju. Torkov obisk v Bruslju je ocenila kot uspešen. "Z vsemi predsedniki sem imela zelo konstruktivne pogovore, še posebej s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom, s katerim sva se odprto pogovarjala predvsem o težavah v Sloveniji. Dejstvo je, da jih imamo. Zagotovila sem, da bomo šli z reformami naprej," je dejala. "Ko bodo številke na mizi, jih bomo predstavili" Bratuškova je v nadaljevanju izpostavila, da je dejstvo, "da se v treh tednih ne da narediti vsega, zato moje besede, da potrebujemo čas. Zavedam se, da to niso meseci, ampak dnevi in tedni. Potrebujemo čas za konkretne ukrepe. Na drugi strani je bilo razumevanje v smeri, da lahko s programom stabilnosti in nacionalnim reformnim programom zamudimo, če lahko tako rečem, tri tedne, se pravi do začetka maja. Naš cilj je sprejetje 9. maja in da jih potem takoj pošljemo v Bruselj". Ponovno je poudarila, da se vlada zaveda, da je bančni sistem težava številka ena v Sloveniji. "Ko se je zakon o slabi banki sprejemal, sem kot poslanka opozarjala na marsikaj," je pojasnila in ob tem izpostavila, da ukrepi v zakonu nimajo ocenjenih finančnih posledic, kar se je po njenih besedah izkazalo za pravilno ugotovitev. "Operativne stvari so bile do nekaj tednov nazaj zelo slabo pripravljene. Nismo imeli dokumentov o terjatvah, ki jih bo treba vzeti iz bank, niti podatkov, kolikšne dokapitalizacije bodo potrebne. S tem se zdaj ukvarjamo. Ko bodo številke na mizi, jih bomo predstavili. Nova vlada ne more stvari podirati in začeti od začetka. Nimamo časa, zato je treba nadaljevati zastavljene reforme," je dodala. Želja Bratuškove je, da se proda ena banka "Vedno smo poudarjali, da je nujna konsolidacija javnih financ. Dejstvo pa je, da bi morala biti takšna, da ne bi škodovala gospodarski rasti ali je zniževala. Naslednja je privatizacija. Znotraj koalicije smo se že dogovorili, da bomo takoj začeli postopke za prodajo ene ali dveh večjih gospodarskih družb. O tem se intenzivno pogovarjamo. Moja želja je, da se proda ena banka. To bi bil dober signal tudi za finančne trge," je navedla Bratuškova. V DZ-ju bodo tako kmalu podali predlog za individualno prodajo podjetij. "Interesi so različni. Pomembno je, da te postopke začnemo še pred poletjem. V 14 dneh bomo poslali predlog za soglasje k prodaji posameznih podjetij v DZ-ju," je zagotovila.

"Zlato pravilo samo po sebi ne bo konsolidiralo javnih financ" Glede fiskalnega pravila je Bratuškova povedala, da je od vsega začetka vedno govorila, da njegov sprejem ni ukrep, ki bi sam po sebi konsolidiral javne finance, je pa to, kot pravi, stvar, ki bi verjetno pomirila finančne trge, čeprav bo zato, da ga bomo v Sloveniji lahko spoštovali, potrebno še zelo veliko dela na področju konsolidacije javnih financ.

Poudarila je, da je vesela, ker se jim je uspelo dogovoriti in si vzeti še en mesec časa, da na konkretnih številkah ugotovijo, kaj je za Slovenijo realna in izvedljiva rešitev. Bratuškova je potrdila, da se je na temo fiskalnega pravila posebej sestala tudi z nekdanjim premierjem Janezom Janšo.

Vlada se je po njenih besedah v četrtek seznanila tudi s stanjem v državnem proračunu, ki je "daleč od dobrega". Bratuškova več ni povedala, saj gre za interni dokument, vsekakor pa po njenem proračun ni bil sprejet realno, saj obstaja razkorak med sprejetim proračunom in današnjimi ocenami, in sicer tako na prihodkovni kot odhodkovni strani.

"Verjetno bo potreben rebalans proračuna," je pojasnila, glede preostalih ukrepov pa je dejala: "Ko bodo vsi ukrepi na mizi, jih bom konkretno nanizala. Na eni strani bo varčevanje in na drugi strani po vsej verjetnosti tudi dvig kakšnega davka". Pri tem je priznala, da noben dvig davka ne vpliva pozitivno na gospodarstvo, vendar so si ekonomisti po njenih besedah enotni, da je dvig DDV-ja tisti, ki najmanj vpliva na gospodarstvo.