Bratuškova in njen kandidat za mandatarja soodgovorna za slabe kredite?

Revija Reporter poroča, da je imela NLB, sodeč po poročilu Banke Slovenije, za 2,09 milijarde evrov slabih terjatev, NKBM za 611 milijonov evrov, Abanka pa za 713 milijonov evrov. Tri največje slovenske banke imajo tako skupno za 3,41 milijarde evrov slabih kreditov. V Sloveniji za to finančno škodo še ni odgovarjal nihče. K odgovornosti bi bilo treba pozvati tudi bankirje, ki so denar dajali, piše Reporter. A kaj ko so bile v tistih letih politične povezave tako močne, da so popolnoma zameglile princip transparentnosti. In dogajalo se je celo to, da so v upravah in nadzornih svetih sedeli menedžerji, ki so bili hkrati veliki dolžniki.

Družba iz skupine Kolektor, ki jo vodi nekdanji nadzornik NLB, slabi dolžnik banke

Stojan Petrič, ki ga je na mesto predsednika projektne vlade predlagala Bratuškova, je prvi človek idrijskega Kolektorja, hkrati pa že več let sedi v nadzornih svetih največjih slovenskih bank. Med junijem 2005 in februarjem 2008 je bil tako v nadzornem svetu Abanke, med junijem 2009 in junijem 2012 pa v nadzornem svetu NLB.

Vprašanje, ki se ob tem postavlja je, kako bi lahko Petrič mirno in neobremenjeno v NS dveh največjih bank odločal o tem, ali so krediti upravičeni ali ne, če je sam pomemben podjetnik in vodja velikega podjetja, kot je Kolektor. Kolektor Etra, ena od družb iz skupine Kolektor, se je znašla na seznamu slabih dolžnikov (kreditni rang C in D), ki ga je izdala Banka Slovenije, Kolektor Etra je po poročilu BS skupno zadolžen za 28,4 milijona evrov, od tega je za 16,3 milijona evrov terjatve NLB, kjer je bil Petrič član nadzornega sveta med letoma 2009 in 2012.

Kdaj je Kolektor Etra najel vse omenjene kredite, ni znano, Etra pa je postala del skupine Kolektor leta 2010 oziroma v času, ko je bil Petrič nadzornik NLB. Dvojna vloga Petriča pa ni sporna samo zaradi hčerinske firme, ampak zaradi zadolženosti celotne skupine: dolgoročnih dolgov do bank je bilo konec leta 2011 za 46,3 milijona evrov, kratkoročnih pa še za 20,8 milijona evrov.

Bratuškova nadzorovala poslovanje NKBM

Tudi Bratuškova je sedela v NS NKBM od junija 2009 do julija 2011. To obdobje je bilo za NKBM posebej napeto, saj je konec leta 2011 zgodila drama z odstopom predsednika uprave NKBM Matjaža Kovačiča, formalno zaradi slabega poslovanja banke, neformalno pa zaradi afere s Konstruktorjem, čigar posojila so med najslabše zavarovanimi v NKBM.

Kovačič je namreč od Zavarovalnice Maribor, ki je bila v lasti NKBM, kupil stanovanje za 112 tisoč evrov in ga nato prodal podjetju Prava pot za 300 tisoč evrov, pri čemer je Prava pot za nakup stanovanja najela kredit pri podjetju Konstruktor. Kredit je prava pot poplačala s skoraj 20-odstotnim deležem v družbi VG Storitve, ki je bil ocenjen na 521 tisoč evrov, do leta 2011 pa je njegova vrednost po oceni Konstruktorja padla na ničlo.