Janez Janša
Sobota, 16. 11. 2024, 1.20
4 ure, 1 minuta
Bo Logar končno splezal na nekaj velikega?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,03
"23 let sem v politiki, v tem času sem se marsičesa naučil, tudi tega, da ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo. Danes smo na začetku nečesa velikega," je po predsedniških volitvah leta 2022 dejal Anže Logar.
Tako je govoril Anže Logar 13. novembra 2022: "Sodelujmo za prihodnost, to sem jaz, je to, kar iskreno zastopam. 23 let sem v politiki, v tem času sem se marsičesa naučil, tudi tega, da ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo. Danes smo na začetku nečesa velikega. Hvala za zaupanje." S temi besedami je odprl Pandorino skrinjico ugibanj o svoji politični prihodnosti nekdanji tesni sodelavec Janeza Janše, zunanji minister, direktor vladnega urada za komuniciranje, dolgoletni poslanec SDS in njen županski kandidat v Ljubljani. Bil je volilni večer drugega kroga predsedniških volitev, v katerem je izgubil proti Nataši Pirc Musar z za desno sredino zavidljivimi 46 odstotki.
Danes, skoraj točno dve leti pozneje ter leto in štiri mesece do prvega možnega datuma rednih volitev v državni zbor, je Anže Logar na prvi resni politični preizkušnji. Na kongresu v Mariboru ustanavlja stranko Demokrati.
Kongres politične stranke je osebna izkaznica njene politike, 48-letni ekonomist pa bo s sporočili s kongresa moral prvič položiti račune javnosti o vrednotah, o katerih je pridigal v zadnjih dveh letih, predvsem glede sodelovanja in nove politike, ki bo presegala tradicionalne delitve na leve in desne.
Bo kaj levih?
V tem kontekstu bo zanimivo videti, kateri obrazi z levosredinskega političnega bodo prišli v Maribor, saj so doslej vstop v stranko napovedali predvsem zdaj že nekdanji člani SDS. Zdaj samostojni poslanec je sicer v dneh pred kongresom poskušal zmanjševati pomen ustanovitvenega kongresa, češ da gre za "tehnično rojstvo" nove stranke.
Politični oče mu očita krajo
S kongresom je tudi konec dveletnega obdobja, v katerem se je javnost spraševala, Logar pa skopo odgovarjal na vprašanja o svoji politični prihodnosti in o iskrenosti ločitve od svojega političnega očeta Janeza Janše. Ta mu očita krajo imena, saj je uradno skrajšano ime SDS Slovenski demokrati.
Čas politične idile med političnim očetom in sinom, ko je bil Janez Janša predsednik vlade, Anže Logar pa njegov zunanji minister.
S čim bo napolnil tretji steber?
Na kongresu se bo sicer še pokazalo, ali je Logar sposoben programske moči, ki bo presegala prazne politične fraze, kot so varnost, reforma zdravstvenega sistema, boj proti korupciji, ugodno gospodarsko okolje in pravična socialna država. Kako bo torej z vsebino napolnil tretji politični steber, o katerem je govoril ob napovedi ustanovitve stranke.
Kot je običajno na kongresih političnih strank, bodo tudi Logarjevi Demokrati potrjevali program stranke in statut ter izvolili vodstvo, po volitvah pa bo kongres nagovoril Logar kot novi predsednik.
Spor med tovarišema iz SDS
Kot kaže, v vodstvu ne bo nekdanjega poslanca SDS Dejana Kaloha, za katerega je Logar za N1 dejal, da je vstop v stranko pogojeval z izvolitvijo na podpredsedniško mesto, na kar Logar ni pristal. O sporu med nekdanjima strankarskima tovarišema iz SDS je poročal tudi Večer, ki je brez navedbe imen citiral sogovornike, razočarane nad Logarjem. Dejali so, da se ne drži dogovorov in da s svojimi odločitvami ne seznanja ljudi, ki so mu blizu in ki so delali tako zanj kot za njegovo novo stranko.
Od politične višine se zvrti
Ali lahko Logar spleza do nečesa velikega, bodo v prihodnjih tednih in mesecih pokazale tudi javnomnenjske raziskave. Seveda pa tudi visoki odstotki niso zagotovilo na uspeh na volitvah. O tem ve veliko povedati nekdanji politik Gregor Virant, ki je pred volitvami leta 2011 s svojo Državljansko listo kotiral zelo visoko, po volitvah pa se je moral zadovoljiti s četrtim mestom in dobrimi osmimi odstotki.
Je pa Virant v treh letih, ki so sledila, kljub temu odigral pomembno vlogo, saj je postal predsednik državnega zbora v času druge Janševe vlade in minister za notranje zadeve v času vlade Alenke Bratušek. Na volitvah 2014 je Državljanska lista, ki je imela podoben politilčni profil, kot ga sedaj snujejo Demokrati, dobila le še 0,64 odstotka glasov.
