Besede sočutja, upanja in prijateljstva na slovesnostih na Korziki

Na slovesnostih v soboto je bilo slišati predvsem besede sočutja, upanja in prijateljstva med Korzičani in Slovenci, ki se je spletlo v zadnjih 27 letih. Na Korziki 121 svojcev umrlih Iz Slovenije se je v soboto že v zgodnjih jutranjih urah na Korziko podalo 178 ljudi, od tega 121 svojcev, ki so se na slovesnost odpravljali z mešanimi občutki. Nekateri so bili prepričani, da je prav, da vidijo kraj smrti njihovih svojcev, spet drugi so menili, da gre za odpiranje starih ran.

Po pristanku na letališču Campo dell'Oro v Ajacciu so se udeleženci slovesnosti z lokalnimi avtobusi odpeljali v vas Petreto-Bicchisano, nato pa ob vznožje San Pietra. Po dobri uri in pol hoda na 1365 metrov visoko goro se je začela spominska slovesnost.

Korziški župan: Spletle so se prijateljske vezi Dolgoletni župan Petreta-Bicchisana Fieschi Toussaint je v svojem nagovoru spomnil, da je v 18 letih, ko je bil župan Petreta-Bicchisana, imel veliko stikov s Slovenci, ki so obiskovali kraj nesreče. V tem času so se po njegovih besedah spletle tudi prijateljske vezi, zato bo vedno vesel njihovega obiska.

Kot je poudaril, je ekipa, ki je od 11. maja čistila goro San Pietro, svoje delo opravila odlično in hitro. "Skupnost Petreto-Bicchisano nikoli ne bo dovolj hvaležna za to, kar ste naredili," je dejal nekdanji župan. Predstavnica svojcev Maja Meško je povedala, da je bila v času, ko je izgubila očeta, stara dve leti, zato se ga spomni le iz pripovedovanj. "Zelo sem vesela, da smo se zbrali tu, da se poslovimo od najdražjih," je dejala.

"Globoko pietetno dejanje" Kljub temu, da je bila tragedija huda, je po mnenju ministra za obrambo Karla Erjavca Slovence in Korzičane povezala, zato je zdaj po njegovih besedah začetek še globljega medsebojnega sodelovanja. Kot je še dejal v svojem nagovoru, pa si želi, da akcije čiščenja gore San Pietro ne bi razumeli le kot "operacijo", pač pa tudi kot "globoko pietetno dejanje". Prepričan je, da je Slovenija s tem izpolnila svoj dolg do svojcev umrlih, izrazil pa je tudi upanje, da svojci sedaj "laže dihajo".

V nadaljevanju sta Erjavec in Meškova odkrila spominsko znamenje s podatki o nesreči v slovenskem in francoskem jeziku. Molitev za umrle v letalski nesreči je vodil stolni kanonik Peter Kvaternik, ki je v kasnejši pridigi navzoče ob svetopisemski zgodbi o vstalem Lazarju pozval k veri in upanju.

Nato so se navzoči odpravili nazaj v Petreto-Bicchisano. Na popoldanski spominski slovesnosti ob cerkvi v tej korziški vasi so predstavniki lokalnih oblasti poudarili, da je sodelovanje med Slovenijo in Korziko kljub tragičnosti nesreče Adriinega letala leta 1981 okrepilo njuno medsebojno prijateljstvo.

Prvi venec so pod spominsko ploščo, vzidano v cerkev, položili minister Erjavec, predstavnica svojcev Olga Rebernak, Aleš Čerin in Janez Koželj iz Mestne občine Ljubljana, nekdanji ljubljanski župan Marjan Rožič, predsednik uprave Adrie Airways Tadej Tufek in predsednik uprave Kompasa Janez Pergar.

"Nevidne sledi ostajajo" Nato so venec položili še sedanji župan Petreta-Bicchisana Jacques Antoine Nicolai ter nekateri drugi predstavniki lokalnih oblasti. Svojci pa so pred spominsko ploščo polagali sveče. "Danes ste tukaj, ker ste se odločili, da boste zabrisali vidne sledi nesreče, a nevidne sledi ostajajo," je med drugim povedal Nicolai.

Slovenski veleposlanik v Franciji Janez Šumrada je izpostavil, da je bila tragedija tudi "priložnost za tkanje prijateljskih vezi", današnjo slovesnost pa je ocenil kot novo etapo v prijateljskih odnosih med Slovenci in Korzičani.

Sočustvovanje prebivalcev s svojci umrlih V nadaljevanju je kanonik Kvaternik blagoslovil ploščo, vence in sveče, vaški zbor pa je ob tem prepeval nabožne korziške pesmi in korziško himno. Minister Erjavec je v kasnejšem nagovoru poudaril, da so te pesmi pokazale sočustvovanje prebivalcev Petreta-Bicchisana s svojci umrlih.

Ob tem je Erjavec nekaterim Korzičanom podelil protokolarna darila ministrstva za obrambo. Prejeli so jih župan Nicolai, Korzičan slovenskega rodu Peter Pukšič ter zdravnik Bernard Fosse in medicinska sestra Gulliette Poggi, ki sta 1. decembra 1981 med prvimi prispela na kraj letalske nesreče. Srečanja z domačini se je udeležilo okoli 270 ljudi, od tega iz Slovenije 178 ljudi.

Spomnimo: Letalska nesreča Adriinega letala na Korziki se je zgodila 1. decembra 1981 in je bila največja letalska nesreča kakšnega slovenskega prevoznika. V njej je umrlo 180 ljudi. 11. maja letos je za asanacijo kraja nesreče tja odpotovala 60-članska strokovna skupina, ki je s čiščenjem razbitin letala končala po dveh tednih napornega dela.