Torek, 24. 11. 2020, 15.11
4 leta
Beovićeva: Vladi bomo predlagali podaljšanje ukrepov brez sprememb
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,78
52
Vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović je za STA povedala, da bo skupina vladi ta teden predlagala podaljšanje veljavnih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa, o morebitnih spremembah bi se lahko pogovarjali šele takrat, ko bodo nazadnje sprejeti ukrepi pokazali učinek, to je proti koncu tega tedna.
Vladni govorec Jelko Kacin je na popoldanski novinarski konferenci dejal, da 14-dnevna incidenca na 100 tisoč prebivalcev za Slovenijo znaša 965, aktivnih primerov okužb pa imamo po podatkih NIJZ 20.220. Skupaj je bilo sicer doslej potrjenih že več kot 67 tisoč primerov, je še dejal.
"Izjemne razmere, gospodarske posledice, omejitve v izobraževanju, kulturi in tako dalje so povzročile številne stiske, kar je trenutno krizo še dodatno poglobilo in osvetlilo njeno kompleksno naravo. Vse to poskuša vlada upoštevati pri pripravi šestega protikoronskega paketa," je še dejal Kacin.
"Novi koronavirus še vedno precej kroži med prebivalstvom"
Beovićeva je v pogovoru za STA povedala, da novi koronavirus še vedno precej kroži med prebivalstvom, kljub temu da nekateri ukrepi, kot so zaprti vrtci, šolanje na daljavo in drugi, trajajo že mesec dni. "A nekaj je predpisati ukrepe, drugo pa je njegovo upoštevanje," je dodala.
V nekaterih državah so po nekaj tednih trajanja ukrepov, na primer v Avstriji, zaznali umirjanje epidemioloških razmer, pri nas tega ni mogoče zaznati, kar Beovićeva pripisuje drugačnemu dojemanju teh ukrepov v naši družbi. K takšnemu dojemanju pa naj bi pripomogla tudi nepodpora oziroma polemiziranje o ukrepih v osrednjih medijih, je bila kritična.
"Zelo verjetno v Sloveniji nismo vzpostavili splošne zavesti, da je treba okužbo obvladati. To ni naša skupna naloga, vsaj tega ni občutiti, na primer prek objav v medijih, kjer je približno uravnoteženo, da se moramo vsi ukvarjati z epidemijo in težavami vsakega posameznika, ki jih ima ta zaradi epidemije. Ampak jih ima zato, da bi obvladali virus," je povedala Beovićeva v izjavi za medije. "Ljudje se pritožujejo, da so izgubili službe, ampak ne vedo, da je to neposredno povezano z zasebnimi druženji, ki jih še vedno imajo," je dodala za STA.
Po njenih besedah ni smiselno kakor koli spreminjati ukrepov, dokler ne pokažejo učinka, pričakujejo ga proti koncu tedna. Zato bo svetovalna skupina ta teden vladi za zdaj predlagala podaljšanje veljavnosti teh ukrepov.
"Če ukrepe sprostimo, bomo imeli v trenutku izjemen porast okužb. Nobenega manevrskega prostora nimamo, da bi ukrepe sproščali. Če ne bomo obrnili krivulje navzdol, bomo tedne živeli z ukrepi in s takim številom bolnikov v bolnišnicah, kot jih imamo, da komaj omogočajo dostojno obravnavo," je opozorila.
"Potreben je družbeni dogovor"
Zato je po njenem mnenju potreben družbeni dogovor: ali bomo poskrbeli zase, za svoje zdravje in ustrezno zdravstveno obravnavo in se bomo držali ukrepov ali pa se jih ne bomo, "ampak potem ne more biti na strani zdravnikov, da se bodo na vratih bolnišnic odločali, ali bodo nekoga zdravili ali ne". "Če se bomo tako dogovorili, potem naj ljudje, če zbolijo, ne hodijo v bolnišnice," je dejala.
Virus se več kot očitno po njenih besedah širi v delovnih okoljih, saj se v vrtcih, šolah, lokalih in drugje ne more, ker so ti zaprti. Zato po njenih besedah tudi ne bodo mogli predlagati sproščanja ukrepov, ki bi olajšali delovanje gospodarstva. Da bi zaustavili širjenje v podjetjih, pa morajo podjetja sama poskrbeti tako, da preprečijo stike oziroma prenose med zaposlenimi, je dejala.
Ponekod, na primer v delu Avstralije, so za nekaj dni zaprli del gospodarstva. Ta možnost obstaja tudi za Slovenijo, "ampak potem ni pametno, da bo naslednjo uro v medijih, češ, kako je prizadeto gospodarstvo in kako so prizadeti ljudje", je dejala.
Beovićeva je za STA komentirala tudi napoved premierja Janeza Janše o množičnem prostovoljnem testiranju prebivalstva. Po njenih besedah se svetovalna skupina nagiba k tarčnemu množičnemu testiranju, torej da bi testirali tiste skupine, ki so posebej ogrožene zaradi morebitne okužbe. Ob tem se je tedensko testiranje zdravstvenih delavcev že začelo, testirali bodo tudi v domovih za starejše.
Na vprašanje, kako naj bi to potekalo in v kakšnem obsegu, pa je dejala, da Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) predlaga, da se v DSO izvaja ponavljajoče testiranje od dva do trikrat na teden. S tem bi lahko verjetno preprečili veliko okužb, čeprav dobrih raziskav na to temo še ni, je dejala.
Množično testiranje bi tako potekalo s hitrimi oziroma antigenskimi testi. Odločitev, ali bi pozitiven test potrjevali še s PCR-testom, za kar so se odločili v nekaterih zdravstvenih ustanovah, pa je po besedah Beovićeve odvisna tudi od tega, koliko je virus razširjen v populaciji. Če je veliko okužb, potem je verjetnost, da je hitri test lažno pozitiven, majhna. Če je v populaciji malo okužb, pa je verjetnost lažnega pozitivnega rezultata večja, zato je dvojno potrjevanje s PCR-testom v tem primeru bolj smiselno.
Se pa strinja s pomisleki, da lahko množično testiranje prebivalstva naredi tudi škodo s tem, ko lahko tistim, katerih test je v tistem trenutku negativen, vzbudi občutek lažne varnosti.
Nekatera podjetja so že začela testiranja svojih zaposlenih. Beovićeva pravi, da vladi ne bodo predlagali, da bi morala vsa podjetja izvajati takšna testiranja. Tista, ki to želijo, pa se lahko odločijo zanje, a mora testiranje potekati na reguliran način, torej morajo sodelovati z zdravstvenim izvajalcem. Brisov torej ne morejo odvzemati kar sami, prav tako mora biti izvid ustrezno interpretiran, izvedeni morajo biti tudi ukrepi, to je izolacija pozitivnih, je še dodala, še piše STA.
52