Janez Janša
Četrtek, 21. 5. 2020, 16.54
4 leta, 7 mesecev
"Ali v naši državi kot ustavna pravica velja poziv na usmrtitev političnih nasprotnikov?"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,26
76
Na odločitev ljubljanskega tožilstva so se odzvali tudi v Zboru za republiko.
Potem ko je ljubljansko tožilstvo kazenske ovadbe zaradi plakatov in napisov "Smrt janšizmu, svoboda narodu" ovrglo, so se na odločitev danes v odprtem pismu, naslovljenem na višjo državno tožilko Katarino Bergant in višjega državnega tožilca Darka Simoniča, odzvali tudi v Zboru za republiko. Izrazili so zgroženost in ob tem postavili tudi vprašanje: "Ali v naši državi kot ustavna pravica velja poziv na usmrtitev političnih nasprotnikov, torej h kaznivemu dejanju umora?"
Spomnimo, da je ljubljansko tožilstvo kazenske ovadbe zaradi plakatov in napisov "Smrt janšizmu, svoboda narodu" zavrglo, ker menijo, da ni šlo za kaznivo dejanje spodbujanja sovraštva in nestrpnosti, ki se preganja po uradni dolžnosti. Tožilstvo pa prav tako ne bo preganjalo niti Ludvika Tomšiča, ki je na protestih vzklikal: "Ubi Janšo."
"Takšnega stanja si v demokratični Sloveniji ne želimo"
Na odločitev pristojnih pa so se danes odzvali tudi v Zboru za republiko. V odprtem pismu, ki je naslovljeno na vodjo ljubljanskega tožilstva Katarino Bergant in vodjo mariborskega tožilstva Darka Simoniča, je Zbor za republiko izrazil "zgroženost, da je slovensko državno tožilstvo tako lahkotno zavrglo ovadbo zaradi plakatov in napisov 'Smrt janšizmu' ter Tomšičevih pozivov 'Ubi Janšo'".
Kot pojasnjujejo, je nerazumljivo in v nasprotju z veljavnim Kazenskim zakonikom, da državno tožilstvo ni sprožilo kazenskega postopka. Kot dodajajo, se tožilstvo neutemeljeno sklicuje na sodno prakso in strokovno literaturo.
"Zgroženi smo, da je v tem primeru pred ustavno pravico do enakopravnosti iz 14. člena Ustave dana prednost svobodi izražanja po 39. členu Ustave. Ali torej v naši državi kot ustavna pravica velja poziv na usmrtitev političnih nasprotnikov, torej poziv h kaznivemu dejanju umora," se sprašujejo v Zboru za republiko in ob tem dodajajo, da če sprejmemo takšno "sprevrženo interpretacijo Kazenskega zakonika, ni več pravne države in potem lahko sledi le še kaos in bratomorna vojna. Takšnega stanja pa si v samostojni demokratični Sloveniji ne želimo", so bili jasni.
Za konec so že izrazili prepričanje, da mora državno tožilstvo pri oceni svobode izražanja postaviti pravno ločnico, kdaj izražanje preide v kaznivo dejanje. "Ta zgornja premisa pa je vsekakor podana takrat, ko gre za poziv na storitev kaznivega dejanja umora po 116. členu Kazenskega zakonika z zagroženo kaznijo najmanj petnajst let zapora," so sklenili zapis.
Odprto pismo objavljamo v celoti:
76