Ali se nam obeta zdravljenje odvisnikov z glasbo?

Udeleženci so poslušali različne zvrsti glasbe – od klasične, jazza, punka do elektronske. Ob predvajanju instrumentalne glasbe so jim opravili funkcionalno magnetno resonanco (fMRI) in pozitronsko izsevno tomografijo (PET), s čimer so merili količino dopamina. S predvajanjem instrumentalne glasbe so dokazali, da glas ni potreben za sproščanje dopamina v možganih in ima takojšen učinek na naše počutje. Dopamin, ki je prenašalec sporočil v možganih, v normalnih pogojih vpliva na ugodje in gibanje.

Sproščanje dopamina

Ugotovitvam prejšnjih študij, ki so dokazale, da se ob hrani, seksu in uživanju drog sprošča večja količina dopamina v poseben del možganov, ki se imenuje nucleus accumbens, se je pridružila podobna ugotovitev ob poslušanju glasbe.

Študija je potrdila tudi to, da je intenzivnost ugodja ob poslušanju glasbe odvisna od aktivnosti sproščanja dopamina. Znanstvenikom je ostalo za nadaljnje raziskave ključno vprašanje, ali so reakcije v možganih udeležencev del spominov ali res le naravna reakcija.

Glede na to, da se podobne kemične reakcije dogajajo pri uživalcih drog, lahko morda v prihodnosti pričakujemo, da bodo v centrih za odvajanje izvajali terapije z glasbo.