SiolNET. Novice Slovenija
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ali bi davčne blagajne lahko zajezile sivo ekonomijo v Sloveniji?

2

termometer

Ali nam lahko zajezitev sive ekonomije pomaga pri reševanju slovenskega proračuna? Ali se tudi Sloveniji obetajo davčne blagajne?

Obseg sive ekonomije je zaradi svoje narave (nevidnosti, prikritosti, neobstoja podatkov) nemogoče izmeriti. Lahko pa se oceni. Ocene sive ekonomije se običajno izražajo v deležu BDP. Na ministrstvu za finance so nam razložili, da se popravki za polno zajetje BDP izračunavajo s standardnim Eurostatovim pristopom po proizvodni metodi kot povečanje bruto dodane vrednosti (BDP) po vrstah popravkov zajetja BDP, ki je obvezen za vse članice EU in zato omogoča primerljivost. V vrednosti uradnega bruto domačega proizvoda 2007 znašajo slovenski popravki zajetja 10,2 %, kar je sicer več kot v razvitih državah EU (Nizozemska 1,7 %, Danska in Švedska 2,4 % ter Avstrija 6,5 %) in približno na ravni manj razvitih članic (Češka 6,9 %, Estonija 9,5 %, Latvija 11,5 % in Madžarska 15,3 %). Sive ekonomije je med 28 in 29 % BDP Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ocenjujejo, da je sive ekonomije več, kot ocenjuje ministrstvo za finance. Pravijo, da so ocene različne od 15–35% zdajšnjega BDP. Na Obrtni zbornici Slovenije (OZS) pa so bolj natančni: "Po raziskavah tujih inštitutov, ki proučujejo sivo ekonomijo in korupcijo, ki je v veliki meri povezana z obsegom sive ekonomije, je ta obseg v Sloveniji še vedno med 28 in 29 % BDP." Poudarjajo pa, da raziskave zajemajo sivo ekonomijo v najširšem smislu, torej tudi inkriminirane dejavnosti, klasično nelegalno opravljanje gospodarskih dejavnosti in aktivnosti gospodinjstev. Njihovi podatki veljajo za leto 2012. 45 % vseh prihodkov samostojnih podjetnikov predstavljajo neregistrirani prihodki Pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije razpolagajo spet z drugim podatkom: "Po podatkih SURS je siva ekonomija pred začetkom krize predstavljala 14 % BDP. Siva ekonomija pa ne predstavlja vzporedne dejavnosti, temveč je sestavni del registrirane dejavnosti. Prav tako naj bi se je na splošno posluževala mala podjetja (z do 3 zaposlenimi) v dejavnostih proizvodov in storitev končne potrošnje z gotovinskim plačilom. Po statističnih izračunih za leto 2007 mali samostojni podjetniki v povprečju registrirajo le 55 % svojih neto prihodkov, 45 % pa predstavljajo neregistrirani prihodki." V obdobju krize se je utajevanje davkov in prispevkov le še povečalo Izvršna sekretarka ZSSS Andreja Poje opozarja, da se podatek nanaša na leto 2007 in je zagotovo podcenjen, saj se je v obdobju krize uporaba slabe prakse utajevanja davkov in prispevkov le še povečala: "Poleg tega gre v primeru sive ekonomije lahko tudi za napačno poročanje o prihodkih od prodaje in prikaz prenapihnjenih stroškov. Ta pojav je bil za leto 2007 ocenjen kar na 2 milijardi in 252 milijonov evrov ali 6,5 % BDP. Po mojem mnenju je sive ekonomije zdaleč več, kot kažejo podatki, saj je utajevanje davkov postalo slovenski nacionalni šport." Čeprav navedeni podatki o sivi ekonomiji niso zanesljivi in so pridobljeni za različna obdobja, pa vseeno kažejo na sorazmerno visoko obremenjenost naše države s tovrstnimi ravnanji. Davčne utaje ogrožajo javno finančne vire in slabijo konkurenčnost podjetij, ki poslujejo v skladu s predpisi. Davkov ni, plovila so Pojetova se sprašuje, zakaj naša država pri tej temi ni bolj aktivna: "Vsi davčni uradi, vključno z ameriškim, preverjajo, od kod posamezniku premoženje in če se le to sklada z njegovimi dohodki! Zakaj to ni mogoče tudi v Sloveniji? Dovolj zgovoren primer je 12.000 plovil, ki so v evidenci na Hrvaškem in za njih ni bil plačan davek." Razkorak med prijavljenimi dohodki in dejanskim premoženjem Na ministrstvu za finance odgovarjajo: "Davčno upoštevanje razkoraka med prijavljenimi dohodki in dejanskim premoženjem, s katerim posameznik razpolaga, poznamo tudi v Sloveniji (določbe o odmeri davka v posebnih primerih obstajajo v slovenski davčni zakonodaji že od vsega začetka)." Koliko se to v resnici uporablja in koliko so uspešni, pa si lahko vsak bralec sam odgovori. Koliko je iz naslova sive ekonomije možno (realno) pobrati davkov in kako to narediti? Države različno pristopajo k preprečevanju in omejevanju obsega sive ekonomije. Na obseg sive ekonomije namreč vplivajo številni dejavniki, od višine davčne obremenitve, administrativnih ovir, kakovosti in cene javnih storitev, stopnje zaupanja davčnih zavezancev v državo in ne nazadnje tudi učinkovitost odkrivanja in kaznovanja kršiteljev. 800 milijonov letno Čeprav smo vse sogovornike prosili za oceno, koliko je realno pričakovati, da bi se lahko pobralo z aktivno borbo proti sivi ekonomiji, pa so se samo na OZS opogumili in dali svojo oceno: "Ocenjujemo, da če bi lahko zmanjšali obseg sive ekonomije na področju klasičnih nelegalnih gospodarskih dejavnosti in na področju gospodinjstev, bi lahko 'pobrali' okrog 800 milijonov evrov na leto. Gre za skupno vsoto plačila tako prispevkov za socialno varnost kot davkov." Ministrstvo pripravlja ukrepe Denar, za katerega bi se splačalo potruditi. "Ministrstvo za finance pripravlja in je že pripravilo na davčnem področju različne ukrepe, s katerimi bi v prvi vrsti zmanjšali administrativne obremenitve davčnih zavezancev (posledično bi se ti laže odločili za neko vrsto obdavčenja oziroma izpolnjevanja davčnih obveznosti), jih v drugi vrsti razbremenili oziroma jih vsaj ne obremenili dodatno ter v tretji dokazali, da je siva ekonomija nepotrebno, neprivlačno, preganjano in v skrajnem primeru resno sankcionirano dejanje," o svojih naporih za preprečevanje sive ekonomije pravijo na ministrstvu, odgovornem za finance. Odpraviti vzroke za nastanek sive ekonomije Na OZS-ju predlagajo, da se najprej uredi zakonodaja, in ne zgolj z zakonom o delu in preprečevanja dela na črno, temveč tudi z vrsto drugih zakonov, s katerimi bi odpravili vzroke, ki pravzaprav pospešujejo obseg sive ekonomije. Poleg tega predlagajo, da se na novo vzpostaviti nadzor, usmerjen v nelegalno ekonomijo. Zvišati kazni GZS ima že bolj konkretno idejo, kako bi se učinkovito preganjalo utajevalce: "Zvišati je treba kazni za utajevalce, številčno in strokovno je treba okrepiti inšpekcije in povezati informacijske baze za odkrivanje utajevalcev in pregon zlorab." Uvedba davčnih blagajn Sindikalisti pa predlagajo uvedbo davčnih blagajn na vse poslovanje z gotovino: "Lep primer dobre prakse nam kaže naša soseda Hrvaška, kjer so s 1. januarjem uvedli davčne blagajne, ki so jim že februarja 2013 glede na isti mesec lani prinesle za 36 % več pobranih davkov. Z aprilom pa so uvedli davčne blagajne še za samostojne poklice. Seveda je v Sloveniji za tak korak prisoten velik odpor, najbolj glasni proti uvedbi davčnih blagajn pa utajijo tudi največ davkov. Za koga gre, pa je razvidno iz medijev," je konkretna Pojetova. OZS: davčne blagajne bistveno ne zmanjšujejo sive ekonomije Do davčnih blagajn pa so bolj previdni obrtniki: "Kar zadeva davčne blagajne, smo v letu 2010 proučevali države, ki imajo uvedene davčne blagajne, in tiste, ki jih nimajo z obsegom sive ekonomije v teh državah. Ugotovili smo, da učinek davčnih blagajn ne vpliva bistveno na zmanjšanje sive ekonomije, saj je ta v državah, ki imajo davčne blagajne, obseg sive ekonomije prek 30 % BDP (npr. Hrvaška), in države, kje ni davčnih blagajn, kjer je obseg sive ekonomije pod 10 % BDP (Avstrija). Obseg sive ekonomije na Hrvaškem je sicer več kot 30 % BDP," so nam svoje pomisleke predstavili na OZS-ju. Vsekakor pa je zajezitev sive ekonomije zadeva, ki ni preprosta, ponuja pa lahko ogromne prihranke državi. S tem pa bi se lahko z dnevnega reda vlade zbrisalo krčenje socialnih pravic.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin