1. maj v znamenju godb in govorov

Oglejte si FOTOGALERIJO o tem, kako so praznik dela obeležili delavci širom po svetu. Türk: Prispevek delavcev ni vselej ustrezno priznan Na tradicionalnem, že 27. prvomajskem srečanju na Debencu na Dolenjskem je zbrane nagovoril predsednik države Danilo Türk. Med drugim je poudaril, da je prispevek dela in delavcev k ekonomski stabilnosti in ekonomski uspešnosti velik, a ne vselej ustrezno priznan.

"Marsikdo ugotovi, da se mu blagostanje odmika" "Marsikdo, ki pregleduje svoj položaj, svojo plačo, svojo kupno moč, pogosto ugotovi, da ni deležen vseh sadov donosnosti, konkurenčnosti in hitro-razvijajočega se okolja in da se mu blagostanje odmika," je dejal predsednik.

"Rezultati se morajo poznati na izboljšanju življenskih razmer" Kot je poudaril, se morajo dobro gospodarjenje, učinkovito delo in dobri rezultati poznati tudi pri izboljševanju življenjskih razmer, rasti standarda posameznika in pri njegovem večjem zadovoljstvu. Delež plač ni vselej ustrezen v družbenem bogastvu, delež dobičkov, kapitala, nagrad in odpravnin menagerjev pa je včasih prevelik.

"Veliko je razlogov za tehten premislek" "Veliko je razlogov, ki zahtevajo tehten razmislek, ali so odnosi med kapitalom in socialno varnostjo pravilno naravnani, ali so naravnani do te mere, da lahko sebi in drugim priznamo, da smo socialna država, kjer lahko vsak posameznik sam sebi s svojim delom zagotavlja spodobno življenje," je med drugim dejal Türk. Po njegovih besedah to ni le naš problem, ampak problem vse Evrope, kot smo lahko videli ob nedavnem obisku in skupnih manifestacijah sindikatov s cele Evrope v Ljubljani.

Poudaril je, da delo ostaja najpomembnejša družbena vrednota. Delo ni blago in mora imeti svoje dostojanstvo, na kar se včasih pozablja, je dejal.

"Ko je nastal ta praznik, so bili postavljeni minimalni standardi" Spomnil je, da so bili v obdobju, ko je nastal ta praznik, postavljeni temelji sodobne organizacije dela in s tem sodobne človeške družbe. Vzpostavljeni so bili minimalni standardi človekovih pravic, med katere spadajo tudi osemurni delavnik, pravica do počitka in druge delavske pravice, ki so bile kasneje zapisane v splošno deklaracijo človekovih pravic v Združenih narodih.

"Globalizacija sadov ni pravično razdelila" Civilnodružbene organizacije, s sindikati na čelu, so po njegovih besedah ostale pomembne in "civilnodružbena organiziranost ostaja kritičnega pomena, da se lahko v novih razmerah znajdemo, da so v novih razmerah sadovi dela ustrezno cenjeni in da bi bili sadovi globalizacije porazdeljeni bolj enakomerno". Globalizacija je namreč prinesla velik napredek človeštvu, vendar hkrati ni pravično razdelila vseh sadov tega napredka.

"Cilji morajo biti tudi varovanje okolja, razumevanje revščine, odpravljanje nasilja..." Predsednik države je ob tem poudaril, da delo in dostojanstvo, ki ga delo prinaša, ne bo imelo polne izpolnitve, če ne bomo skrbeli za take cilje, kot so varovanje okolja, obvladovanje pomembnih sprememb in razumevanje modernih oblik revščine, "če ne bomo razumeli in delovali dovolj pravočasno za boljšo medgeneracijsko solidarnost, za odpravljanje vseh oblik nasilja in pritiskov na delovnem mestu, v družbi in v mednarodnih odnosih".

Srečanje je potekalo v organizaciji območne organizacije ZSSS Dolenjske in Bele krajine. Na prireditvi se je zbralo približno 4000 do 5000 ljudi, ob tej priložnosti pa so odprli tudi obnovljeni dom na Debencu.

V Mariboru po tradiciji na Snežnem stadionu

Mariborčani so praznik dela že po tradiciji počastili s proslavo na Snežnem stadionu, ki sta jo pripravila podravska območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Radio Maribor. Okoli 3000 zbranih sta nagovorila podpredsednik Zveze kulturnih društev Slovenije Franci Pivec in sekretar območne organizacije sindikata SKEI Branko Medik.

"Ne spuščajmo politične megle" "Iz dneva v dan je bolj jasno, kakšna je socialna zgradba nove slovenske družbe, in pomembno je, da si vsaj sindikati o tem ne delajo iluzij in ne spuščajo politične megle, ampak vse bolj enotno in odločno izgovarjajo interes mezdnih delavcev," je dejal Pivec.

"Če ne znajo drugače povečati profita, nam znižajo plače" Kot je poudaril Pivec, je to "prva in najpomembnejša naloga sindikatov, ker druga stran s poenotenjem svojega interesa nima absolutno nobenega problema". "Oni hočejo povečati svoj profit in če tega ne znajo z boljšimi proizvodi, bodo pa znižali delavske plače. In to uveljavljajo kot zapoved, ki jo vsiljujejo po medijih, v šoli, v kulturi, v politiki in v cerkvi. Redki so, ki jih ne ubogajo in upamo, da jih sindikati ne bodo nikoli."

Marxov Manifest še vedno "sodoben" "Če prvomajske proslave niso površne veselice, ampak so izraz naše resnične zavezanosti tradiciji solidarnega mariborskega delavstva, potem ni razloga za ločenost obeh prvomajskih prireditev," je menil Pivec, ki je tudi predsednik Zveze kulturnih društev Maribor. Kot je dejal, Marxov in Engelsov Manifest, "ustava" delavskih pravic, po skoraj 160 letih od objave še vedno ostaja "sodoben".

"Vse več delavcev gara za plače, s katerimi živijo v revščini" "Kapital je vse bolj nenasiten. Hlastanje po vse večjih in večjih dobičkih na račun nizkih oziroma mizernih delavskih plač je preseglo vse razumne meje. Delavske plače uničujejo inflacija, dobički, visoke plače in nagrade managerjev. Vse več je zaposlenih, ki garajo mesece po osem do deset ali več ur na dan, prejmejo pa plače, s katerimi živijo v revščini oziroma se težko preživljajo," pa je poudaril Medik.

"Stranke veliko obljubljajo" Kot je dejal, politične stranke v volilnem času računajo na delavske glasove in zato veliko obljubljajo, po volitvah pa ponavadi na vse obljube pozabijo.

Likar: Vlada naj veter preusmeri tudi v jadra delavcev in upokojencev

V jadra Slovenije naj bi pihal ugoden veter, a delavcev in upokojencev ni na tej jadrnici, zato sindikati vlado pozivajo, naj preusmeri veter tudi v njihova jadra in odpravi revščino najrevnejših slojev, je na tradicionalnem prvomajskem srečanju v Opatjem selu danes poudaril sekretar posoške območne organizacije ZSSS Bogdan Likar.

Kljub visoki gospodarski rasti ima zaradi visoke inflacije vse več slovenskih delavcev vse težje življenje. "Vedno večje želje in zahteve lastnikov po večjih dobičkih na račun plač in posledično nizkih pokojnin, presegajo vse razumne meje, zato obsojamo tako politiko delodajalcev. To za sindikate ni sprejemljivo, zato zahtevamo pravičnejši razvoj družbe in delitev pogače, ki jo skupaj ustvarjamo," je pred okoli 1000 ljudmi, med katerimi je bil tudi predsednik SD Borut Pahor, poudaril Likar.

Delavci iz Chicaga so leta 1890 zahtevali 8-urni delavnik

Praznik dela, s katerim izražajo mednarodno solidarnost delavcev, so začeli praznovati leta 1890 v spomin na dogodke v Chicagu v ZDA. Tamkajšnji delavci so 1. maja 1886 zahtevali osemurni delavnik, pri tem pa jih je ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih šest protestnikov.

V ZDA praznik dela praznujejo prvi ponedeljek v septembru

Praznik poznajo številne evropske in svetovne države, ne pa tudi ZDA, od koder izvira. Tam se delavcev in njihovih pravic spomnijo prvi ponedeljek v septembru.

Pri nas se 1. maj praznuje od leta 1948 Na Slovenskem so prvi maj začeli praznovati že na začetku 20. stoletja, kot državni praznik pa je bil v Sloveniji uzakonjen leta 1948.

Največja slovenska sindikalna centrala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) letošnje praznovanje organizira pod geslom Ideologije odhajajo, naš boj ostaja.

Simbol 1. maja sta nagelj in značka Praznovanje praznika dela se je ponavadi začelo z godbami, ki so igrale delavske budnice, kar še danes ohranjajo v številnih krajih. Temu je sledil sprevod delavcev na bližnji hrib ali v gozd ob mestu, kjer so se poveselili ob hrani in pijači. Pohodniki so obvezno nosili simbola prvomajskega praznovanja - nagelj in značko. S praznovanjem je v Sloveniji poleg prižiganja kresov povezan še en običaj - postavljanje mlaja.