V Evropo je prišla sibirska zima

Obilne snežne padavine in temperature pod ničlo so v zadnjih dneh v številnih evropskih državah povzročile nemalo težav v cestnem, železniškem in letalskem prometu ter v preskrbi z električno energijo. Šole in vrtci v nekaterih državah ostajajo zaprti, za posledicami hudega mraza pa naj bi v Evropi umrlo že več kot 300 ljudi, polovica samo v Ukrajini. O smrtnih žrtvah poročajo tudi iz Romunije, Bolgarije, Češke, Italije, Slovaške, Francije, Avstrije, Grčije, Latvije, Litve, Rusije, Poljske, BiH, Hrvaške, Srbije …

Še daleč od rekorda Najnižje temperature so v zadnjih dneh izmerili na Češkem, kjer se je živo srebro spustilo do minus 38 stopinj Celzija. Italijanski vremenoslovci ugotavljajo, da je državo zajel najhujši mraz v zadnjih 27 letih. Rimljani so se tako v teh dneh zbudili v komaj drugi zasneženi dan v zadnjih 15 letih, iz Benetk pa poročajo celo o zmrzovanju kanalov. A do rekorda je še daleč. Najnižjo temperaturo v Evropi so namreč izmerili na silvestrovo leta 1978, in sicer v Rusiji (Ust 'Schugor), ko se je živo srebro spustilo do minus 58,1 stopinje pod ničlo.

Zima, ki traja skoraj devet mesecev Za najbolj mrzel stalno naseljen kraj na svetu pa velja vasica Ojmjakon na severovzhodu Sibirije. Tam so januarja 1926 izmerili minus 71,2 stopinje Celzija. Gre sicer zgolj za oceno, ki so jo pripravili na podlagi podatkov iz okoliških merilnih postaj. Zima v tem odročnem predelu Rusije traja skoraj devet mesecev, v poletnem času pa se lahko temperature povzpnejo tudi nad 30 stopinj Celzija. Življenje nekaj več kot 800 prebivalcem te vasice, ki živijo v povprečju na minus 50 stopinjah, omogoča izvir tople vode.

Bivanje v tem predelu sveta pa je vse prej kot običajno. Ko gredo domačini po opravkih ali celo v službo, motor avtomobila pustijo teči tudi uro ali več, saj je potem vožnja domov prijetnejša. Čeprav so nizkih temperatur vajeni, pa se, ko se živo srebro spusti pod 50 stopinj Celzija, življenje v vasi ustavi. Šole in vrtci se zaprejo, ljudje pa ostanejo doma.

Najhladneje je v Vostoku na Antarktiki Za najhladnejši kraj na svetu pa še vedno velja Vostok na Antarktiki, kjer so julija 1983 izmerili minus 89,2 stopinje Celzija. Vostok je sicer le dober kilometer oddaljen od južnega pola.

V Sloveniji le "skromnih" 49 stopinj pod ničlo Tudi v Sloveniji so temperature v teh dneh padle pod ledišče, a tako hudo kot v nekaterih delih Evrope ni. Živo srebro se je spustilo do okoli minus 18 stopinj Celzija, kar pa še zdaleč ne dosega rekorda iz januarja leta 2009, ko so na Komni nad Bohinjem izmerili rekordnih 49 stopinj minusa. Gre za neuradni podatek, saj ga niso izmerili uradni meteorologi, temveč ljubiteljski. Uradni rekord tako ostaja v Babnem Polju, kjer so leta 1968 izmerili minus 34,5 stopinje Celzija.

Sneg ni ohromil le Evrope Precej težav z vremenom imajo tudi na Japonskem, iz katere poročajo o eni najhujših zim v zadnjih letih. Snežna odeja v državi vzhajajočega sonca je debela kar štiri metre, poročajo pa tudi o številnih mrtvih in prometnih zastojih.

Ekstremi se bodo v prihodnosti še stopnjevali Prav mogoče je, da bomo kmalu dobili nove rekorde. Vremenski ekstremi se bodo namreč v prihodnosti še stopnjevali. Podnebne spremembe bodo vse pogosteje vodile v ekstremne vremenske razmere. Zime bodo vse hladnejše, poletja pa vse toplejša. Znanstveniki z nemškega inštituta Alfred Wegener za polarne in morske raziskave ter združenja Helmholtz so v svoji raziskavi že ugotovili, da so mrzle evropske zime z obilico snega povezane s topljenjem morskega ledu na Arktiki. Tanjšanje morskega ledu poleti spremeni zračne pritiske v ozračju nad Arktiko, kar pa vpliva na zimsko vreme v Evropi, izhaja iz študije omenjenega inštituta.