Ti odločaš!?

O globalizirani lokalnosti je bilo v Evropi in tudi po svetu porabljenih že ogromno besed. Dokazi, da se evropske teme ne prodajajo in pri volilnih zmagah niso odločilne so znani in se kažejo vsaj prek dveh (in več) neuspelih referendumih, menjavah oblasti, ko so lokalne politične teme odločile ali vsaj zmotile potek globalne (torej evropske, a težko oprijemljive) zgodbe. Pozivi k razpravam o evropskih temah, ki jih bomo še slišali v dneh, ko kandidati in kandidatke iščejo svojih pet medijskih minut, so tako malce neresne. Vsaka tema, o kateri razmišljamo državljani te povezave je pač evropska, a vsekakor opredeljena in zamejena z domačim, znanim kontekstom. Prav skupek lokalnih težav in koščkov mozaika tvori sodobno, sproščeno in raznoliko evropskost.

Slovenska volilna zgodba ni posebej drugačna od katere druge. Pričakovana nizka udeležba, ki je nekakšen sopotnik projekcij rezultatov po vsej povezavi, ter dominacija notranjepolitičnih tem, ki pa v okviru vseevropskega povezovanja v politične skupine ne pridejo do izraza. Lokalno majhne razlike v stališčih strank postanejo v okviru »globalnega« obsojene ali na sintezo v najmanjše skupne imenovalce ali na pretirano izpostavitev. Pojav skrajnejših strank, ki svoje poslanstvo iščejo prek negacije katere od drugih družbenih skupnosti ali s poudarkom nacionalističnih teženj je v evropskem prostoru znan. Njihov vpliv je sicer vprašljiv, saj v Evropskem parlamentu ob partikularnih interesih posamičnih ne-osrednjih strank težko pridejo do izraza. Zanimiv pojav (z vidika analize) predstavlja morebiten vzpon pan-evropske zveze Libertas, ki je svoje cilje uperila v rekonstrukcijo Evrope in z ostro zavrnitvijo Lizbonske pogodbe tudi njenih institucij.

Evropska unija, z njo tudi Slovenija, prek slike v parlamentu sicer kaže jasno razdelitev političnega prostora na dve osrednji politični opciji, kar na nek način ponuja poenostavljeno ravnotežje med republikanskimi, konservativnimi ter socialnimi pristopi. Slovenska politična realnost je trenutno obratna, kot je politična realnost evropskega parlamenta. Za NSi na primer tokratne volitve – v tem mandatu sta poslanske klopi zasedala dva poslanca – pomenijo priložnost za vnovično potrditev. Za opozicijo nasploh so nedvomno priložnost, za koalicijske stranke preizkus. Podobno razporeditev med desnosredinskimi in levosredinskimi političnimi skupinami, kot je zdajšnja, v kateri prednjači Evropska ljudska stranka pred Socialisti, napovedujejo tudi aktualne ankete javnega mnenja. Kot kaže izkušnja izpred petih let pri nas igrajo predvsem imena; preferenčni glas ima svoje skrivnosti.

Razkorak med osrednjimi nalogami evropskega parlamenta in poudarki predvolilne kampanje pri nas je očiten. Za lokalne potrebe je izpostavljena predvsem Hrvaška, pri čemer je povsem jasno, da pri širitvenih vprašanjih Evropski parlament nima resne besede. Na ravni parlamenta so osrednje teme energetsko-okoljske ali povezane s cenami telefonskih storitev ali po sili razmer z gospodarsko krizo. In smo pri denarnicah. Osrednja evropska tema.