Od gosjih peres do tabličnih računalnikov

... v času "vladarja" Danila Türka učenci pri delu uporabljajo interaktivne table in iPade, največja kazen, ki jih lahko doleti za blažje prestopke, pa je podpis v beležko in začasna odstranitev iz skupine učencev.

Učna ura iz "računstva" v letu 1905 Predstavljate si leto 1905. Leto, ko se je rodil Jean-Paul Sartre in poslovil Janez Trdina, ko so v južnoafriškem rudniku odkrili Cullinan, največji diamant na svetu, in ko je Mata Hari prvič nastopila v Parizu.

Šolarji so oblečeni v brezrokavnike temnih barv, deklice so odete v pisane staromodne oblekice, oboji pa na roki, ki jo uporabljajo za pisanje, nosijo "rokavnik", ki med pisanjem ščiti pred madeži črnila ali krede. Deklice sedijo na levi, dečki na desni strani učilnice. Na stenah se poleg običajnih učnih pripomočkov, kot so črke in številke ter informativni plakati, bohotita božje razpelo in slika avstro-ogrskega cesarja Franca Jožefa. Otroci za zapisovanje uporabljajo peresa in črnilo, kredo in male zelene tablice. Sedijo vzravnano, roke počivajo na hrbtu, v razredu vlada stroga disciplina. Ob najmanjših prekrških, kot sta neznanje ali klepetanje, jih doleti šikaniranje, klečanje na koruzi ali sedenje v tako imenovani oslovski klopi, kjer za kazen prebirajo božje postave.

Učna ura iz matematike v letu 2011 Predstavljajte si leto 2011. Leto, ko smo v Sloveniji prvič predčasno razpustili parlament, ko sta se poslovila Iztok Puc in Tone Pavček in ko so se Libijci znebili Moamerja Gadafija.

Šolske učilnice so daleč od temačnih hladnih prostorov z brezčutnimi in strogimi učiteljicami. Na stenah ni sledu o božjih razpelih in slikah državnih voditeljev, polno je motivacijskih pripomočkov in otroških izdelkov, v kotu je celo pravi igralni kotiček. Otroci so oblečeni v pisana oblačila, dečki in deklice sedijo skupaj, pouk poteka v sproščenem vzdušju brez vpitja in šikaniranja.

Prvošolčki na OŠ Prule poleg barvic, flomastrov in drugih pisal, ki se skrivajo v večnadstropnih peresnicah, med poukom uporabljajo interaktivne table in tablične računalnike viewpad 10S. Tablice, ki jih je šolarjem podarila založba Rokus Klett in bodo otroke spremljali do 3. razreda osnovne šole, šestletniki uporabljajo dvakrat tedensko po 15 minut. Kot pravi njihova učiteljica Aleksandra Petek, so otroci nove učne pripomočke sprejeli z navdušenjem. "Otroci so naravni talenti," pravi. In v to se hitro prepričam tudi sama. Če sem še pred leti, ko sem dobila svoj prvi računalnik, s strahom in velikim oklevanjem pritiskala na gumbe, so otroci pri delu z računalniki in interaktivno tablo, na kateri s posebnim pisalom rešujejo naloge, ki jim sledijo tudi v delovnem zvezku, povsem neobremenjeni. S prsti se pomikajo po ekranu gor in dol, brez strahu pritiskajo ikone na ekranu, povečujejo ali krčijo sliko, na kateri izpolnjujejo naloge, in podobno.

Šolska ura v letu 1905 in šolska ura 106 let pozneje. Katero bi raje izbrali učenci, ni dvoma, prav tako ni dvoma, v kateri bi vladali večji red in disciplina, pa tudi strah in tesnobnost. Bržkone so v večini tisti starši, ki menijo, da je izkušnja starodobne učne ure odlična "šola" za otroke. Morda bodo spoznali, da je današnja šola, kjer je največja kazen, ki te doleti za manjše prekrške, podpis v beležko ali odstranitev iz skupine, in kjer bi učiteljico zaradi šikaniranja zagotovo doletel disciplinski ukrep, pravzaprav zelo prijazna in brezskrbna in da je tarnanje nad njo povsem odveč. Je pa res, da je bistvena razlika tudi ta, da so nekoč v šolo hodili otroci, danes pa se staršem zdi, kot da so z vstopom otroka v šolo zaradi obilice dela na njihovih plečih, tudi sami ponovno sedli v šolske klopi.

Kateri sistem je boljši? Glede discipline zagotovo pretekli, glede svoboščin zagotovo zdajšnji. Je prihodnost šolanja v tabličnih računalnikih in interaktivnih tablah? Morda. Je to za otroka koristno? Ne vem, zagotovo pa je z vidika sprejemanja novosti dobrodošlo. Ali prinaša več znanj? Težko rečem. Pustimo času čas.