SiolNET. Novice Siol +
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Nekatere moti, da pod menoj ne zaslužijo več za dva predsednika države"

2

termometer

Moti jih, da so se njihovi dohodki spustili na realna tla, da ni več absurdnih primerov, ko na veliko služijo, o motivih kritikov, ki mu očitajo avtokratskost in nepravilnosti, pravi Dragan Marušič.

Dragan Marušič je rektor Univerze na Primorskem, sicer pa profesor in doktor znanosti. Njegova področja raziskovanja so algebrska teorija grafov, simetrija grafov in delovanje končnih grup na kombinatoričnih objektih. Toda profesor Marušič, letnik 1953, ki je novembra 2011 postal šele tretji rektor Univerze na Primorskem s sedežem v Kopru, ima že skoraj ves čas po izvolitvi precejšnje težave. Kot matematik se jih loteva racionalno in natančno, vendar je pri tem naletel na močan odpor nekdanjih privilegirancev in njihovih novinarskih prijateljev. Univerza na Primorskem, na čelu katere bo do novembra prihodnje leto, je bila namreč ustanovljena z jasnim političnim ciljem, zato sta bila tudi njena prva rektorja politični figuri. Če nam je to znano, lažje razumemo logiko upora, ki se je zgodil Marušiču in proti kateremu se bojuje s presenetljivo mirnostjo, skorajda stoičnostjo. Z njim sem se pogovarjal, da bi izvedel, kaj je bistvo nesporazuma in kdo so ljudje, ki mu z anonimkami in medijskimi spini grenijo rektorsko delo in zasebno življenje.

Glede na količino očitkov bi pričakoval, da so proti vam vložili že vsaj 15 kazenskih ovadb. Mislim, da dlje od tega, da so grozili s tisto anonimko in jo ob izdatnem medijskem pokritju razposlali na vse mogoče naslove, za zdaj še niso prišli. Moral sem oprati ime tega vodstva, univerze in samega sebe, zato sem naročil zunanjo revizijo za pregled vseh očitkov iz anonimke. Verjamem, da česa hudega revizorji ne bodo našli, saj delujem pregledno.

V primerjavi s prejšnjimi vodstvi in osebami, povezanimi z njimi, ki so imele razne finančne privilegije, je moj edini dohodek tisti, ki mi pripada po zakonu o javnih uslužbencih, in sicer spadam kot rektor v 60. plačni razred, prejemam temu ustrezno plačo in nič drugega. Nobenih podjemnih ali avtorskih pogodb.

Kot rektor nikoli nisem sklepal pogodb s samim seboj kot raziskovalcem na univerzi, in to za projektno delo, ki ga sploh nisem opravil, ali univerzi prek fiktivnih javnih razpisov prodajal svojih zasebnih avtomobilov. Nekatere moj način delovanja moti, predvsem pa jih moti, da so se njihovi dohodki spustili na realna tla in da ni več – zame absurdnih – primerov, ko neka oseba, zaposlena na univerzi, v letu dni zasluži za dva predsednika države.

Najbrž imate vpogled v to hobotnico različnih nakazil, odhodkov univerze v preteklih letih. Lahko naštejete nekaj primerov tega toka denarja? Seveda bi me zanimala tudi imena. Imena so se pred kratkim sama razkrila s podpisi pod "poziv rektorju", ki je zakrožil po različnih elektronskih naslovih. Gre za osebe, zaposlene predvsem v znanstveno-raziskovalnem središču, ki je bilo središče tega nepreglednega poslovanja. Tam so se sklepale pogodbe z zunanjimi podjetji, raznoraznimi društvi, ki so za univerzo izvajala nekatere storitve, ki pa so bile, dokazljivo, bolj kot ne fiktivne. Ve se, da so si ti "uspešneži" izplačevali uspešnost iz tako imenovanih tržnih sredstev, ki pa to, kar je prav tako dokazljivo, sploh niso bila.

Gre za proračunska sredstva, za naš davkoplačevalski denar? Iz tržnih sredstev se, ko se od njih loči določen odstotek, lahko izplačuje uspešnost. V letu 2011 je bilo izplačanih 49 tisoč evrov za uspešnost nekaterih zaposlenih na UP ZRS, vendar tržnih sredstev sploh ni bilo toliko, kot so si jih izplačali. Še več, sredstva Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) so bila neupravičeno preknjižena na postavko tržnih sredstev, da so to uspešnost lahko izplačali.

So bili ljudje, ki so za to neposredno odgovorni, ovadeni? Doktor Darovec je dobil izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar verjetno nekaterim, ki so bili z njim "poslovno" povezani, ni všeč. Zato neutrudno delujejo na vse mogoče načine, tudi z anonimkami in vsakotedenskimi, včasih kar vsakodnevnimi medijskimi pritiski na zdajšnje vodstvo univerze in name osebno.

Kako gledate na razvoj univerze, ste po vsem tem še lahko optimist? Optimističen sem tako glede prihodnosti Univerze na Primorskem kot slovenskega univerzitetnega prostora. Kakovost zadnjega je višja kot kakovost marsikaterega drugega podsistema v Sloveniji. Morda so na višji ravni le še šport, nekateri vrhunci v umetnosti in nekatere znamke v gospodarstvu.

Na Univerzi na Primorskem so bistveno mlajši ljudje kot na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Mariboru, kar je ključno, in ti ljudje morajo imeti za svoj kažipot ljudi, ki delujejo skladno z načelom, po katerem nastajajo in delujejo univerze, to pa je znanost, znanost in še enkrat znanost. Pred kratkim smo imeli srečanje z mlajšimi kolegi, ki so prihodnost Univerze na Primorskem, in ti razumejo ta koncept, vedo, kaj storiti, zato se za to univerzo ne bojim. Prej ali slej bodo za menoj prišli ljudje, ki delujejo v skladu s tem načelom in bodo pred seboj imeli tudi bistveno več let, kot jih imam sam, da ga bodo lahko uresničili.

Pravite, da se za prihodnost univerze ne bojite. Kaj pa za svojo, rektorsko? Volitve so novembra prihodnje leto. Marsikaj je odvisno tudi od finančnih sredstev. Pravkar sprejemajo novi zakon o visokem šolstvu, pomenil bo prehod iz glavarinskega sistema, po katerem se univerze financira po številu študentov in težavnosti študijskih skupin, v neglavarinski sistem, kjer bodo deleži določeni. Mnenje naše univerze, s katerim se strinjajo tudi moji nasprotniki, je, da je Univerza na Primorskem podfinancirana. Za študijsko dejavnost namreč prejme približno 12,5 milijona evrov, morala pa bi jih vsaj 15 milijonov – če bi upoštevali obstoječi zakon, ki pravi, da se univerzo financira glede na število študentov.

Ključno je, da se sprosti ta veliki finančni pritisk na našo univerzo, ki še ni izoblikovana, še nima dovolj infrastrukture, in da se lahko študijski programi v resnici izvajajo kakovostno. Naša univerza še ni celostna univerza, nima še nekaterih pomembnih študijskih smeri. Prav zato mora tisto, kar že ima, izvajati tako kakovostno, da se lahko enakopravno predstavlja tudi v svetu.

Pa vaša prihodnost? Zanjo se ne bojim, zavezan sem namreč predvsem znanosti. Nekateri moji nasprotniki pa namesto znanstvenih člankov očitno raje pišejo anonimke, "pozive rektorju", pisma podpore, včasih se vedejo, kot da je ta univerza njihova trajna last.

Prizadevam si tudi za to, da bi mladi ljudje na naši univerzi spoznali, da se je v znanosti treba vesti tako, kot pravi Nobelovec Harold Kroto, ki je postal častni doktor naše univerze: katero koli stvar delaš, moraš ves čas delati s polno paro, brez preračunljivosti. V življenju sem preživel že kaj težjega, to, kar se dogaja zdaj, je le vzporedna stvar. Zdi pa se mi nesmiselno bojevati z anonimneži, če vendarle vemo, da je moral nekdo napisati anonimno pismo, da nekdo klicari na računsko sodišče, naj vendarle preverijo tega zloglasnega rektorja … Te stvari se ne porodijo same od sebe, to ni božja stvaritev, za njimi so ljudje z rokami, nogami in umom.

Jih lahko imenujete? Kot rečeno, so se z nedavnim pozivom rektorju Univerze na Primorskem izpostavili sami. Sodeč po nosilnih podpisih gre predvsem za prvo rektorico univerze Lucijo Čok, mojega rektorskega predhodnika in za vodstveno skupino iz znanstveno-raziskovalnega središča. Vendar nisem zamerljiv, za prihodnost te univerze sem pripravljen iti z roko v roki tudi z ljudmi, ki so še včeraj o meni slabo mislili in delovali proti meni.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin