SiolNET. Novice Siol +
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Napoved o predčasnih volitvah je popolna puhlica"

3

termometer

Glasovanja o zaupnici ne bo, ker imamo koalicijo preživetja, ki presega 46 poslanskih glasov in bo preprečila predčasne volitve, pravi Gregor Golobič, ki v SD vidi ljudi, ki bi lahko prevzeli vlado.

Predsednik Zares zavrača oceno, da straši pred desnico. Pravi, da gre za dejstvo, da bi vztrajanje sedanje vladne ekipe na oblasti tja ustoličilo SDS, ki je uničujoče vodila Slovenijo. Golobič je spomnil na pot Janeza Janše v Jajce in povedal, kakšna lustracija bi na oblast pripeljala ženske. Golobič napoveduje, da bo Pavel Gantar še ta mesec odstopil kot predsednik parlamenta, ocenjuje, da je Borut Pahor ostal sam in da beži pred realnostjo, vprašanje o Zoranu Jankoviću kot mandatarskem kandidatu pa je za nekdanjega visokošolskega ministra hipotetično. Vztraja, da ni prikrival lastništva v Ultri in se zavzema za javnost dohodninskih napovedi vseh državljanov. Predsednika Danila Türka brani tudi glede odlikovanja Tomaža Ertla. In pove, zakaj gre Janez Drnovšek tako hitro v pozabo ter zakaj predstavlja motnjo in slabo vest politične elite.

Gospod Golobič, glede na razmere v državi sta v zraku dva slogana: "ali smo se za to borili?" in "dost mam". Katerega bi izbrali vi?

V bistvu nista alternativna, ampak kompatibilna. Zdi se mi, da ju izrekajo eni in isti. A v tej državi ni težava v sloganih, ki jih ne manjka, in ljudskih pregovorih, ki domnevno vse pojasnijo in nič ne povedo. Premalo je doslednosti, sprejemanja odločitev in zavedanja, da mora biti za sloganom neka vsebina, ki jo je treba uresničiti.

To je tisto, o čemer govorimo že dolgo časa in kar nas je vodilo, da smo konec januarja izdelali temeljito analizo, s katero se danes strinjajo skoraj vsi, takrat pa so se čudili, da pretiravamo.

Predlagali smo odpravo političnih blokad, postavili smo diagnozo, ki je vsebovala tako "dost mam" kot "ali smo se zato borili". Povedali smo še nekaj več: kaj natančno je tisto, česar imamo dosti in kar ni v skladu s tistim, za kar smo se borili, in kakšna pot vodi iz teh zagat in blokad.

Ali ni vaše strašenje pred desnico nekoliko problematično za demokratično parlamentarno demokracijo? SDS je pač legitimna politična sila in največja opozicijska stranka. Čemu strašenje pred tranzicijsko desnico?

Kje vidite strašenje?

Pravite, da se odpirajo vrata Janševi stranki.

Tu ni nobenega strašenja. To je samo ugotovitev dejstva in ocena, ki je prav tako legitimna, kot je legitimna opozicija. Mislim, da smo se za to borili, da zadeve v tej državi poimenujemo z njihovim imenom in da rečemo bobu bob, pa čeprav je ozadje boba napisal Tony Blair.

Če levosredinska opcija misli, da lahko z vztrajanjem njenih ključnih in najbolj izpostavljenih akterjev, ki jih javnost najbolj zavrača, obrne stanje stvari in doseže kaj drugega kot vnovično ustoličenje opcije, ki je na tak uničujoč način vodila Slovenijo v prejšnjem mandatu, potem menimo, da je to velika napaka in na to smo opozorili tudi s svojim odstopom.

A alternativa Janezu Janši iz leta 2008 se je pokazala kot slaba. Ljudje so razočarani, velikih rezultatov nimate. Tudi vi ste bili v tej koaliciji. Zakaj ste čakali toliko časa, verjetno zaradi tega, da bi ostali na oblasti vsaj še nekaj časa?

Če bi nas motiv biti na oblasti kakorkoli motiviral, potem ne bi izstopili iz koalicije. To morate vprašati tiste, ki ostajajo. Mi smo izstopili. To je redko dejanje. Izstopili smo po tem, ko smo zelo uspešno vodili naše resorje.

Seveda pa ni mogoče primerjati priljubljenosti te vlade s tisto iz zlate dobe časa gospodarske rasti, ko sta se tako rekoč cedila med in mleko. Ta vlada je delovala v težkih okoliščinah s slabo dediščino. Kljub temu bi lahko uživala večjo stopnjo zaupanja in bila uspešnejša pri nekaterih ciljih.

Prevzemamo svoj del odgovornosti, tako v dobrem kot v slabem. A od januarja smo opozarjali, da tako naprej več ne gre. Izstop iz koalicije je bil največ, kar smo še lahko naredili, da se predstavniki levosredinske opcije bodisi streznijo in naredijo nek zasuk bodisi da na ta način izzovemo predčasne volitve.

Predčasne volitve naj bi bile spomladi. Ali glede na vaše izkušnje v koaliciji in napovedi, ki se niso uresničevale, verjamete v ta scenarij?

Ta napoved je popolna puhlica, ki nima podlage v ničemer. To je neka maska, s katero se poskuša prikriti dejstvo, da očitno ni pripravljenosti za potezo, ki bi v resnici nekaj pomenila.

To pa je ...

Da se umakne iz vlade, omogoči neko temeljito rekonstrukcijo vlade, s katero bi bila levosredinska opcija razbremenjena bremena velikega nezaupanja in zavračanja in bi lahko v tem mandatu še kaj naredila.

Predčasne volitve je mogoče na nadzorovan in miren način izvesti samo, če spremenimo ustavo. Če odvzamemo parlamentu oziroma posameznim poslancem ekskluzivno in nedopustno pravico, da lahko edini odločajo o razpustitvi parlamenta.

Dokler tega ne bo, je vsako govorjenje o predvidljivem odhodu na volitve vlečenje za nos. Dvomim, da bi kdo temu očitnemu spinu lahko nasedel.

Kaj vam pove dejstvo, da se Borut Pahor v ponedeljek po sestanku s Katarino Kresal o nadaljnjem delovanju koalicije ni pojavil pred novinarji?

Da je pripravljen zelo veliko investirati v to, da v koaliciji ne ostane sam. Morda bi kdo rekel, da je na nek način abdiciral v korist manjše koalicijske stranke, da ji ponuja zelo veliko, da bi ostala v koaliciji. To je zgodba, ki ne obeta nič dobrega za opravilno sposobnost in učinkovitost vlade.

Razčistiva ravnanje stranke v prihodnosti. Slišimo različne glasove. Vodja poslancev Franco Juri pravi, da ne bodo glasovali za rebalans proračuna, če bo vezan na zaupnico. Darja Radić je dejala nekoliko drugače. Kakšno bo torej glasovanje Zares, če bo premier zaupnico vendarle vezal na rebalans?

Menim, da je to vprašanje brezpredmetno. Gospod Pahor je govoril, da bo verjetno, morda, najbrž, sprožil glasovanje o zaupnici in da bi ga utegnil vezati tudi na rebalans. Vedno je govoril v pogojniku. Ponedeljkov spin, poskus zameglitve realnosti in borba za osebno politično preživetje z napovedjo predčasnih volitev prihodnje leto, je pokazal, da glasovanja o zaupnici sploh ne bo.

Če bi predlagal glasovanje o zaupnici, se lahko zgodi, da bi se na nek nemiren in nepredvidljiv način lahko zgodile predčasne volitve, kar bi ogrozilo velike cilje, boj proti kriminalu in fiskalno konsolidacijo. Če bo zaupnico vezal na rebalans, bo to za nas težje. Predsedniku vlade sem to odsvetoval.

V čem je težava pri glasovanju proti takšni zaupnici?

V vladi sem delal dobri dve leti in pol, zato mi ni vseeno, kaj se dogaja s pomembnimi državnimi družbenimi podsistemi. Že 14 dni so skoraj vsa izplačila iz proračuna zablokirana do sprejema rebalansa.

Poslanec Juri teh dilem nima.

Gospod Juri je poslanec, na proračun gleda na drugačen način. V poslanski skupini je o tem potekala razprava, poslanci želijo videti rebalans.

Jeseni se lahko zgodi, da bo treba po trimesečnemu roku, v katerem lahko ministri začasno vodijo druge resorje, izvoliti novo vlado.

Novo vlado?

No, rekonstruirano v narekovajih.

Mislite nove ministre?

Da. Kako boste glasovali takrat?

To bi se moralo zgoditi že zdaj. Nezaslišano je, da naj bi tik pred volitvami krčili število ministrstev, zaradi česar se bosta vlada in državna uprava ukvarjala sama s seboj in to zato, ker nekdo ne more najti novih ministrov ali zagotoviti večine za njihovo izvolitev.

Torej ni izključeno, da bi jeseni kljub temu, da bo Borut Pahor še naprej vodil vlado, podprli njegove kandidate za ministre.

To je zelo malo verjetno. Priti mora do menjave na čelu vlade. Boruta Pahorja tudi v primeru glasovanja o zaupnici ne bi podprli. Nedopustno je, da se vsakogar, ki govori o potrebi po novem mandatarju znotraj levosredinske opcije, vnaprej diskvalificira. Stranka SD ima ljudi, ki bi lahko uspešno vodili vlado in ta stranka je na nek način poklicana, da daje takšne predloge.

Če bo torej glasovanje o zaupnici vezano na dopolnitev Pahorjeve vladne ekipe, Zares ne bo glasoval za.

Tako je.

Kako pa je z mestom predsednika parlamenta Pavla Gantarja?

Skupen razmislek je bil, da odstop ne bi bil smiseln le v enem primeru - če bi še julija prišlo do glasovanja o zaupnici in bi se začelo 30-dnevno iskanje novega mandatarja, ki se lahko konča tudi s predčasnimi volitvami. Ne bi bilo prav, če bi predsednik DZ odstopil in ne bi vodil teh postopkov.

Mislim pa, da je že danes jasno, da tega glasovanja ne bo. To pomeni, da bo Gantar v juliju zapustil ta položaj in bo morala koalicija izvoliti novega predsednika.

Koalicija, ki nima dovolj glasov? Bodo morda v igri tudi vaši glasovi?

Na potezi je koalicija. To bo neke vrste glasovanje o zaupnici, ker je za izvolitev predsednika DZ potrebnih 46 glasov, enako kot za izvolitev mandatarja. Mislim, da bo glasov dovolj, a ne bodo prišli zgolj iz koalicije, ampak tudi z glasovi poslancev neke druge koalicije.

To je koalicija nasprotnikov predčasnih volitev, ki bodo storili vse, da do njih ne pride. Ta koalicija presega 46 glasov. A to vladi pri njenih projektih prav nič ne pomaga, ker to ni vladna koalicija, ampak koalicija preživetja.

Ali menite, da bi bil lahko ljubljanski župan Janković dober mandatar?

To je hipotetično vprašanje. O njem nisem razmišljal, tudi sam o tem, kot pravi, ne razmišlja. Predvidevam, da bo nadaljeval svoje delo kot župan.

V pismu koalicijskima partnerjema ste bili zelo kritični do vodenja vlade. Kaj je glavna težava Boruta Pahorja?

Kritičnost v tem pismu se ne razlikuje od kritičnosti na sejah vlade ali koalicijskega kolegija, razlika je le v tem, da je to pismo javno. Bil sem tudi malce zrevoltiran zaradi izjave Boruta Pahorja, češ da je na zadnjem sestanku prvič razumel, da med nami obstajajo tudi politične razlike.

In to po letih bitke, ki se je začela s tem, da smo morali dobesedno izsiliti odločitev, da se preneha financirati tajkunske prevzeme prek državnih bank. Potem so bile patrije in TEŠ, glede katerega smo šele po dveh letih pridobili podatke, ki kažejo, kako zavožen je ta projekt.

V primeru AUKN se je Borut Pahor zavedal, da ima ministrica Radićeva prav, vendar je želel ohraniti mir v hiši, kjer očitno sobivajo tudi nekateri lobiji, ki delujejo prek AUKN. Pahorjeva težava je, da je v nekem krogu relativno sam, da se je zatekel k strategiji gledanja stran in da ne prevzema odgovornosti, čeprav je bilo geslo SD na volitvah "odgovornost za spremembe".

Predvidevam, da ne bi več ponovili napake s prikrivanjem lastništva v Ultri?

Jaz nisem nič prikrival lastništva.

Natančneje rečeno, lastništvo ste prikrili medijem.

No, enemu mediju, ki je znan po tem, da ima licenco za laganje in zlorabe vseh vrst. To premoženje sem prijavil protikorupcijski komisiji, čeprav mi ga formalno ne bi bilo treba, ker je bilo daleč pod pragom, ki ga je zakon predvideval.

Sem zagovornik rešitve, ki bi neverjetno blagodejno vplivala na šentflorjansko klimo v tej državi. Zagotoviti bi morali javnost dohodninskih napovedi vseh državljanov. Veliko pravičnikov, ki imajo toliko za povedati, bi obmolknilo čez noč.

Hitro bi ugotovili, kdo in zakaj se ob določenih temah oglaša v politiki, medijih in v tako imenovani strokovni javnosti. V parlamentu bom poskušal narediti kakšen korak v tej smeri, tako da bo sprenevedanja, katerega višek se je zgodil prav v mojem primeru, morda kdaj konec.

Pred leti je Janez Drnovšek ob vašem odhodu iz politike dejal: "Gregorja bomo pogrešali." Ali vi v sedanjih razmerah pogrešate Janeza Drnovška?

Odgovor je samoumeven. Gotovo ga pogrešamo, pa ne samo Janeza Drnovška od prej, ker nekateri pravijo, da je bil takrat pravi, na koncu pa naj bi bil čuden.

Nenavadnost drugega dela njegovega predsedniškega mandata je bila za razmislek in refleksijo, kaj je politika in čemu služi, bistveno pomembnejša od njegovega zelo načelnega, vztrajnega in nepopustljivega vodenja vlade skozi nekaj mandatov. Ni čudno, da gre tako hitro v pozabo, ker je pravzaprav motnja in slaba vest.

Kako vi kot človek zlatih osemdesetih, če se tako izrazim, ki so pripeljale to državo naprej, vidite potezo predsednika Türka, ki je odlikoval Tomaža Ertla? To je bil za tiste, ki so bili politično aktivni, konec osemdesetih, škandal.

No, tudi sam sem bil, pa nisem v tem videl nič škandaloznega. Treba je spoštovati predsednika republike. Če ima pristojnost odlikovati po svoji vesti in volji ter pomilostiti po svoji vesti in presoji, potem mislim, da se ne spodobi, da se kdorkoli v to vtika. Kaj šele, da to problematizira. Lahko, da se nekdo ne strinja ...

To je vendarle poteza, o kateri je legitimno razpravljati v politični javni razpravi.

Da, toda kriminalizirati predsednika republike je popolnoma deplasirano. Z odlikovanjem nimam nobenih težav, pa sem bil na drugi strani, daleč stran od Ertlovega prorežimskega početja v sedemdesetih letih ali pa tudi še v osemdesetih letih. Odlikovan je bil na predlog veteranske organizacije policije zaradi konkretne akcije, ki ni bila nepomembna, torej zaustavitve mitingaškega izvoza v Slovenijo.

Te okoliščine mi zadoščajo. Če pa je treba sankcionirati vsakogar, ki je imel karkoli s prejšnjim režimom, ki je bil pohodnik v Jajce ali je bil samo v JLA in je dal prisego, da bo dal življenje za stari režim, potem pa bodimo dosledni. Potem lahko zelo hitro izvedemo kakovostno lustracijo. Najboljši vidik takšne lustracije bi bil, da bi oblast v Sloveniji v bistveno večjem številu kot doslej prevzele ženske.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin