Nafta in politika

Vlagatelji menijo, da vplivajo na rast cen nafte predvsem večja geopolitična tveganja, saj se položaj med Turčijo in kurdskimi uporniki v severnem Iraku zaostruje. Na rast cen črnega zlata je vplivala tudi četrtkova odločitev ZDA, da uvede finančne sankcije proti Iranu. Strateški pristopi ključnih akterjev v mednarodni skupnosti so okrepljeno povezani z energenti bogatimi regijami, kjer vlada ali nemir ali poudarjeno avtoritarni režimi; prijateljski ali sovražni. Zavezništvo energetske in politično urejene kraljevine Saudov bode v oči predvsem zaradi svoje toge notranje ureditve in zadržkov, ki jih izvaja glede človekovih pravic. Neurejene razmere v Afganistanu, v Iraku, trhlo zatišje na palestinskih ozemljih ali v Libanonu ustvarjajo bojazen pred širitvami sporov prek svojih ozemelj. Nenazadnje v politični in posledično tudi medijski retoriki dodobra poudarjena iranska grožnja. Vse to so teme, ki so stalnica že nekaj let, tudi desetletij. Podobno velja za nestabilnost v Nigeriji, Sudanu ter za "sovražne" režime z nacionaliziranimi energetskimi bogastvi v Latinski Ameriki.

V Turčiji se pripravljajo na obsežen vojaški poseg na severni del Iraka, ki se za razliko od drugih delov ponaša s stabilnostjo in relativno gospodarsko uspešnostjo; z manj motenim črpanjem nafte in plina. Razmislek o vzrokih za oborožen odpor kurdskih skupin je v Turčiji nujen, konec koncev je terorizem pač odgovor na nek spor. Resda skrajen, a za marsikatero skupino edini slišen. S tem nikakor ne opravičujem ali upravičujem terorističnega nasilja, temveč izpostavljam, da je terorizem pojav, ki ima svoje korenine v družbenih sporih. Nihče ne more oporekati turški vladi, da mora poskrbeti za varnost svojih državljanov. Dejstvo pa je, da so tudi Kurdi, katerih težave Ankara nerada naslavlja turški državljani. Napadi z redno vojsko na paravojaške skupine v drugi državi so večplastno težavni. Turški premier Redžep Tajip Erdogan se mora navkljub nemirnim razmeram v sosednjem Iraku zavedati, da morebiten napad na ozemlje Iraka pomeni napad na suvereno državo. To bi utegnil biti težak preizkus za Kurde tudi v drugih državah; braniti kurdsko skupino in pravico do njenega boja ali obsoditi teroristično nasilje in njegove izvajalce. Lov na Osamo bin Ladna in privržence Al kajde v Afganistanu, boj z iraškimi uporniki po odstranitvi diktatorja in lahkem zlomu državne vojske, izraelski napad na Hezbolah na ozemlju Libanona so primeri, ki pričajo o težavnosti asimetričnega boja. Primerov je veliko, njihovi nauki so podobni.

Zdajšnja cena zahodnoteksaške lahke nafte se vse bolj bliža ceni v času po iranski islamski revoluciji. Ob upoštevanju inflacije in s prevedbo v današnje vrednosti je takrat sodček štel približno stotaka ameriških dolarjev. Varnostna politika držav po 11. septembru 2001 predstavlja enega od osrednjih delov zunanjepolitičnega rokovanja, ki vključuje poudarjeno komponento čezmejnega žuganja. Nedokon(ča)ni posegi v zgoraj omenjenih primerih ponujajo priročnik z napakami in zmotami, ki očitno ne odvračajo od novih groženj. Cene nafte pa rastejo. Naključje?