Kuhar: Napovedane podražitve hrane bi občutno dvignile inflacijo

"V času, ko nihamo med stagnacijo in nično gospodarsko rastjo, si inflacije preprosto ne moremo privoščiti, poudarja Kuhar, ki upa, da so vsi členi v oskrbovalni verigi dobro proučili vse možnosti, preden so se zatekli k tako drastičnim podražitvam. To lahko predstavlja velike težave za dolgoročno konkurenčnost domačih ponudnikov," opozarja Aleš Kuhar. Ste pričakovali, da se bodo proizvajalci hrane s podražitvami tako hitro odzvali na sušo in vse večje pomanjkanje krme za živino? V primerjavi s prejšnjimi leti, ko so se dogajali podobni cenovni skoki, je bil tokrat odziv domačih ponudnikov hrane razmeroma hiter. Proizvajalci so se očitno odločili, da bodo o podražitvah spregovorili tudi javno. To je po mojem mnenju posledica preteklih izkušenj, ko je proces prenosa teh višjih stroškov po verigi navzgor, da se cenovno breme razporedi med vse dejavnike v oskrbni verigi, trajal precej dolgo … Običajno je v preteklosti veljalo, da je od trenutka, ko so živilska podjetja v oskrbni verigi ugotovila, da se jim stroški občutno dvigujejo, do trenutka, ko so jim potrošniki priznali višje cene, lahko preteklo tudi štiri mesece. Tokratni precej hitrejši odziv je vsekakor nekaj novega … So fiksni stroški pri proizvajalcih hrane res že tako visoki, da brez občutnih podražitev preprosto ne gre več? Imamo neko utečeno stanje v prehransko-živilski verigi v zadnjih desetih letih. V tem obdobju odnosi med dobavitelji (proizvajalci) in trgovino niso bili korektni. Vedno je prihajalo do nekih neposlovnih izsiljevanj, to dogajanje v dobršni meri sloni na nekakšnih predvidevanjih in pričakovanju nekorektnega obnašanja med posameznimi členi v verigi. Kar na nek način spodbuja tudi nerazvitost in nekonkurenčnost celotnega oskrbovalnega (prehranskega) sistema. Slovenska oskrbovalna veriga torej ni konkurenčna … kje so razlogi za to? Če govorimo o oskrbovalni verigi, v katero vključujemo kmetijstvo, živilsko predelovalno industrijo in trgovino, potem je bistvo te nekonkurenčnosti v primernem sektorju. Slovensko kmetijstvo je subjektivno in objektivno povsem nekonkurenčno. Zaradi majhne in razpršene strukture, pa tudi zaradi zaostanka v ciljnih aktivnostih na tem področju. Vse to breme se vleče navzgor po oskrbovalni verigi – živilska industrija ima precejšni konkurenčni primanjkljaj, čeprav je res, da je ta manjši kot na primarni ravni pri proizvajalcih – kmetih –, na koncu pa tudi sama trgovina, ki je desetletje delovala v ozkem "oligopolnem" in "oligopsonskem" okolju, ni bila izpostavljena resnim mednarodnim konkurenčnim pritiskom. V zadnjih treh ali štirih letih pa so se razmere tudi za trgovino zelo poslabšale – zaradi agresivnega vstopa diskontnih ponudnikov. Mi smo zdaj v obdobju krvavih odnosov med členi v oskrbovalni verigi.

Bi v Sloveniji lahko omilili posledice teh velikih sušnih težav, ki še zmanjšujejo konkurenčnost naše oskrbovalne verige in sploh kmeta?

Jasno je, da je potencial v vodnatosti Slovenije za namakanje kmetijskih površin. Zagotovo je našo kmetijstvo to premalo izrabilo.

Se vam ne zdi, da slovensko kmetijstvo premalo prisluhne strokovnim nasvetom pristojnih strokovnih institucij, ki že dolga leta neuspešno opozarjajo, da Slovenija ni na vseh koncih in krajih primerna za gojenje vseh kultur?

Verjamem, da gre tu za splet okoliščin in tudi administrativnih ovir, strateške sposobnosti našega kmetijstva, da napoveduje različna tveganja, ki ga čakajo. Tako vremenska, okoljska tveganja, če hočete, kot tudi velika tveganja cenovnih sprememb. To slovensko kmetijstvo in agroživilstvo nasploh zelo slabo obvladuje. Cenovno se jasno kaže, da mora slovensko kmetijstvo narediti še veliko razvojnih korakov, da bomo nekoč mednarodno konkurenčni.

Lahko po podražitvah mesa potrošniki kmalu pričakujemo tudi podražitve mleka in mlečnih izdelkov, pekovskih izdelkov, zelenjave in sadja?

Treba je povedati, da je pri tem vsekakor nekaj razlik. Kar zadeva svinjsko (prašičje) meso pri nas, gre v zadnjih nekaj letih za nek svojevrsten fenomen, ker so se maloprodajne cene svinjskega mesa spustile na raven borznih cen tržnih viškov. Slovenski trgovci in nekateri proizvajalci so v obdobju, ko je bilo veliko viška svinjskega mesa na mednarodnem trgu po izjemno nizkih cenah, na teh nizkih cenah gradili svoje maloprodajne cene. V Sloveniji smo imeli dolgo časa trend nerealnega padanja maloprodajnih cen svinjskega mesa. Ta hip pa zaradi sprememb na globalnem trgu, predvsem vstopa Rusije v WTO, pa tudi zaradi večletnega negativnega cikla v evropski prašičereji, ko se proizvodnja zmanjšuje, postaja jasno, da je ponudba te "dumpinške" svinjine ugasnila in cene so poskočile. Zato so tudi naši ponudniki občutno podražili meso, kar lahko preberemo v medijih. Upam pa, da so dobro premislili, saj v pogojih krize in zmanjšanega povpraševanja ni pametno tvegati tako občutnega cenovnega skoka zaradi možnega padanja tržnega deleža. Ne bi želel čez mesec, dva ali pred novim letom ugotavljati, da se bo to povišanje dobaviteljem vrnilo kot bumerang … Konkurenca pri mesu je močna, saj imamo kar nekaj "diskonterjev", ki so vezani le na uvozne blagovne (mesne) tokove …

Kaj pa mlekarji in peki? Lahko tudi pri njih pričakujemo skorajšnjo podražitev izdelkov?

Ja, ta suša, ki kaže zelo, zelo ostre zobe, lahko brez dvoma občutno prizadene tudi domačo živinorejo in seveda vpliva tudi na ponujeno količino mleka in posledično tudi na ceno drugih mlečnih izdelkov. Treba je namreč vedeti, da precejšen del domače živinoreje temelji na uvoženi krmi, koruzi in soji. Ko pa je mleka manj, so pritiski na cene, tudi maloprodajne, veliki. Vsekakor se bo v prihodnjih mesecih nekaj dogajalo tudi na tem področju. Kljub vsemu pa moram ob tem povedati, da je pregretost in živahnost razprav o podražitvah v medijih v domačem okolju nekoliko večja kot na tujem. To pa ponovno potrjuje tisto tezo, da so odnosi v domači oskrbovalni verigi neposlovni. Živilska industrija pri nas izkorišča tudi medijski pomp, da bi si zagotovila ugodnejšo pozicijo pri pogajanjih s trgovci. Kar je nenavadno, to v tujini ni običajno, javnih razpravljanj o podražitvah med členi v verigi ne poznajo. To je naša domača anomalija!

Če malce špekulirava, verjamete, da bodo tokratne podražitve pri mesu zadnje letos … lahko pričakujemo še kakšno?

Vedeti morate, da se vse dogaja na globalni ravni, Slovenija ni pomemben igralec. Na svetovnem trgu vlada napetost in panika, suša je samo en sprožilec, dejavniki v ozadju pa so stalnica. Mi smo v obdobju enega izrazitega nihanja cen na svetovnem trgu zaradi številnih sprememb politike, zaradi stalnega naraščanja prebivalstva, pa seveda kupne moči prebivalstva in konec koncev tudi zaradi krepitve "biogorivne" politike ZDA, ki je letos že spet rekordno količino koruze namenila za pridelavo biogoriva. Globalni sistem je zato v iskanju nekega ravnovesja in neka suša lahko zelo razburka trge, posledica pa so podražitve.

Če se vrneva na domača tla, kaj bo dvig cen hrane pomenil za našo inflacijo?

Do zdaj so se podražitve hrane ob največjih "cenovnih" pritiskih v letu 2008 v inflacijo prelevile v višini 0,2 oziroma 0,3 odstotne točke na letni ravni. Ta hip me presenečajo občutne podražitve, ki jih napovedujejo živilci, takšnih jaz v preteklosti ne pomnim … Ne vem, ali so se tudi vse že potrjene podražitve, na primer mesa, že pretvorile tudi v maloprodajne cene, ob tem je še kar nekaj nejasnosti. Nisem prepričan, da se bodo vse napovedane podražitve v takšnem obsegu uresničile tudi na maloprodajni ravni. Treba bo počakati na uradno mesečno statistiko. Ne verjamem pa, da bodo v obdobju stagnacije in vse večjega konkurenčnega boja trgovci za napovedane odstotke podražitev tudi zares povečali maloprodajne cene izdelkov. Bil bi zelo presečen, če bi se to zares zgodilo …

Bi to občutno dvignilo inflacijo na letni ravni?

Absolutno! Živimo v obdobju, ko nihamo med stagnacijo in nično gospodarsko rastjo, preprosto si ne moremo privoščiti inflacije. To bi bil še dodaten udarec za konkurenčnost domače oskrbovalne verige. Moramo biti previdni. Zato upam, da so členi v oskrbovalni verigi dobro proučili vse možnosti, preden so se zatekli k tako drastičnim podražitvam … to lahko predstavlja velike težave za dolgoročno konkurenčnost domačih ponudnikov.