Kako uničiti mravlje faraonke?

Občasno jih za kratek čas prežene s cimetom in nekaterimi drugimi naravnimi zmesmi, saj mu filozofski razlogi ne dajo, da bi se nad njimi znesel na najbolj radikalen način. Podobne tegobe mučijo tudi nekatere druge naše bralce, predvsem tiste v blokovskih naseljih. Nadloga z mravljami je sicer posebej aktualna pozimi, čeprav faraonk konkretno letni čas ne gane.

Privlači jih vonj po krvi in beljakovinah Z vprašanji za lažje razumevanje sovražnega elementa smo se obrnili na veterinarsko fakulteto v Ljubljani, kjer nam je dr. Štefan Pintarič pojasnil nekatere njihove značilnosti. Faraonke živijo v kolonijah, ki jo sestavlja več spolno zrelih samic kraljic, približno sto samcev in na tisoče samic. Številčno kolonije tako dosežejo prek 30 tisoč mravelj.

Najraje se ugnezdijo v bližini vira toplote, pri temperaturi okrog 27 stopinj Celzija, kjer lahko v miru razvijajo zarod od jajčeca do odraslega insekta. Bloki so pri faraonkah sploh bolj priljubljeni od stanovanjskih hiš, saj je povprečna temperatura v blokih višja, kar faraonkam godi. Poleg visokih temperatur jih privlači tudi vlaga. Na to velja biti posebej pozoren pri bolnikih, ki so večinoma v posteljah (domovi za ostarele, bolnišnice, porodnišnice), da faraonske mravlje ne zaidejo pod preveze ran, saj jih vonj po krvi in beljakovinah zelo privlači.

V prostoru jih opazimo posamično ali strumno v vrsti. V prvem primeru šele raziskujejo, v drugem so že našle. Z ustreznimi preventivnimi manevri lahko poskrbimo, da bodo naše stanovanje zaobšle. V skrajnih primerih so namreč lahko tudi nevarne, saj ena mravlja na svoji površini prenaša do sedem milijonov mikroorganizmov, v prebavilih pa prek 25 milijonov. Po predalih, omaricah in shrambah zato pospravite raztreseno hrano, odprta živila dobro zaprite, smeti z organskimi odpadki pa odnašajte pogosteje. Vlažnega perila nikar ne pospravljajte v omaro, prostore večkrat dnevno zračite, da odstranite tudi vlažnost v zraku.

Sodelujte s sosedi "Načrte oblikuj glede na okoliščine. Vsa vojskovanja temeljijo na prevari," je v časih pred Kristusom razmišljal kitajski velemojster vojskovanja Sun Tzu, aktualen tudi v boju z mravljami. Ko je že prepozno, se faraonk lotimo na različne načine, vendar z mesarskim klanjem na prvo žogo ne bomo prišli daleč. Z mehaničnimi in kemijskimi sredstvi, ki obljubljajo nenadno smrt, bistvenega uspeha pri zmanjševanju populacije ne bomo dosegli. Zaradi številčnosti kolonij in njihove nedostopnosti ter načina obnašanja faraonskih mravelj, je ob temeljiti študiji obnašanja sovraga potreben poseben pristop pri izvajanju dezinsekcije. Kot poudarja Pintarič, je najpomembnejši dejavnik, da oslabimo kolonijo. V ta namen se uporabljajo insekticidi v tako imenovani mikroinkapsulirani obliki.

Ko nanesemo insekticid na površino ali pa ga nastavimo faraonskim mravljam v obliki vab, ga te v dobri veri prenesejo v gnezdo. Ker so zelo redoljubne, se v koloniji začnejo čistiti, pri tem opravilu pa jim pomagajo tudi sovrstnice in s tem raznašajo insekticid v koloniji. Prve učinke delovanja bomo tako opazili šele po dveh tednih ali še pozneje. Kot pravi Pintarič, je bistvenega pomena pri zatiranju faraonk sodelovanje vseh stanovalcev in dostopnost izvajalcev dezinsekcije v vse prostore zgradbe, saj lahko v isti stavbi tvorijo več mravljišč. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana so nam pojasnili, da en obisk zloglasnega "oddelka DDD" (dezinfekcija, dezinsekcija, deratizacija) stane okoli 60 evrov na brizgo, dezinsekcijo pa je treba v določenem časovnem obdobju ponoviti. Za vabe boste odšteli po šest evrov za kos. Cenik je jasno zgolj informativne narave – cena za "Endlösung" je namreč odvisna od primera.

Miti in legende Legenda pravi, da naj bi se faraonke v Ljubljani najprej pojavile v Novih Jaršah, in sicer zaradi bližine BTC-ja, kjer se masovno skladišči iz daljnih dežel uvoženo blago. Pri naših virih za to sicer nismo našli nobenega otipljivega dokaza, zagotovo pa lahko potrdimo, da so osnovne poti širjenja faraonk s transportom blaga, kot je recimo gradbeni material, krma za živali, tekstil, živila in pohištvo, po mestu in naselju pa običajno "marširajo" prek toplovodov.

Druga stvar, ki med ljudmi buri duhove, je, da lahko nadlogo odženemo s cimetom, kar neuspešno poskuša tudi naš Branko. Pintarič pravi, da bi se naravne repelente lahko uporabljalo v naši neposredni bližini bivanja, kot so spalnice, kuhinje ali kopalnice, vendar meni, da so lahko le dopolnilo k uspešnemu zatiranju faraonskih mravelj.