Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
3. 4. 2012,
7.26

Osveženo pred

9 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 3. 4. 2012, 7.26

9 let

Kako kupiti za veliko noč?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Največji krščanski praznik, ki se ga običajno povezuje z velikonočnimi pirhi in nedeljskim zajtrkom. Katere pa so še tiste temeljne sestavine, ki zaokrožujejo tradicionalno praznovanje?

Velika noč velja za največji in najstarejši krščanski praznik, kristjani pa se ob tem dnevu spominjajo na dan, ko naj bi Jezus Kristus vstal od mrtvih in tako odrešil človeštvo. Sicer ima samo praznovanje tudi poganske korenine, že od 4. stoletja dalje naj bi namreč ta dan oznanjal prihod pomladi in slovo od zime. Velikonočnemu praznovanju se tudi sicer radi pridružujejo ljudje vseh prepričanj in nazorov, v osnovi pa je velika noč predvsem družinski praznik.

Prva nedelja po prvi spomladanski polni luni Velika noč se vsako leto praznuje na drug datum, točen dan pa je odvisen od preprostega izračuna, ki pravi, da je velika noč vselej prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. Sami običaji se sicer od države do države precej razlikujejo, pri nas pa tipično velikonočno navado predstavlja uživanje velikonočnega zajtrka, ki mora vsebovati nekaj obveznih sestavin. Kristjani se sicer na veliko noč pripravijo tudi s postom na veliki petek in blagoslovom ali "žegnom" velikonočnih jed na veliko soboto pred veliko nočjo.

Obvezni velikonočni pirhi Vsekakor najbolj prepoznaven simbol velikonočnega praznovanja so velikonočni pirhi ali pisanice, kot jim pravijo v Beli krajini. Jajce je tudi jed s poglavitno simbolno vrednostjo po krščanskem izročilu, saj ponazarja Kristusovo vstajenje in novo rojstvo, medtem ko jajca, pobarvana z rdečo barvo, kot kaplje krvi simbolizirajo Jezusovo trpljenje. V domovih, kjer se velika noč praznuje, se velikonočna jajca po navadi barva in okrašuje dan pred praznovanjem.

Idej za okrasitev velikonočnih jajc je obilo, veliko pa je odvisno od vas in vaše ustvarjalnosti. Najstarejši način okraševanja velikonočnih pirhov izvira iz Bele krajine, gre pa za slikanje ornamentov na jajca z raztopljenim voskom. Celoten postopek zahteva veliko ročnih spretnosti, časa, vaje in potrpljenja. Če vam katere od naštetih lastnosti prehitro zmanjka, vam priporočamo, da si belokranjske pisanice priskrbite pri katerem od ponudnikov tradicionalnih domačih obrti ali pa se udeležite namenskih delavnic, ki vam bodo celoten postopek približale in poenostavile.

Naravne ali pripravljene barve? V Sloveniji je sicer posebno priljubljeno tudi barvanje s čebulnimi listi, kjer v vodo namočene čebulne liste kuhamo skupaj z jajci. Glede na barvo čebule lahko dobimo čudovite naravne barvne odtenke, ki jih po želji obložimo z različnimi travniškimi cvetlicami, oblečemo v najlonske nogavice ter tako dobimo imenitne odtise vzorcev. Ni pa nujno, da si pomagate zgolj s čebulo, drugačna živila namreč prinesejo tudi drugačno barvo. Alternativ je veliko, če želite modro barvo, boste potrebovali borovnice ali rdeče zelje, za zeleno pa regrat ali koprive.

V trgovinah je sicer na voljo tudi velika količina pripravkov za okraševanje velikonočnih jajc. Kupite lahko vse od barvnih zmesi, stojal za barvanje, nalepk in podobno. Tako naravne kot kupljene jedilne barve lahko okrasite z dodatnimi vzorci in kolaži, ob koncu pa jih premažite še s slanino za lepši sijaj. Če vam časa primanjkuje, vseeno pa ne želite ostati brez prazničnih izdelkov, trgovci zadnjih nekaj let ponujajo že pobarvana velikonočna jajca različnih barv. Če vam "pravi" pirhi niso všeč, si lahko omislite tudi čokoladne, zraven pa si privoščite še čokoladnega velikonočnega zajčka, ki po ameriški tradiciji pridnim otrokom prinaša velikonočna jajčka in druge (predvsem sladke) dobrote.

Prevladuje šunka iz uvoza Na vsaki dobro obloženi velikonočni mizi pa ne smejo manjkati tudi velikonočna šunka, hren in potica, za veliko noč se vendarle dobro in obilno je. Po krščanskem izročilu naj bi šunka predstavljala Kristusovo telo, hren žeblje s križa, potica pa Kristusovo krono. Glede na to, da je v Sloveniji že velika večina svinjskega mesa uvoženega, se boste morali kar potruditi, da boste našli domač kos mesa za kuho. Prašičerejci ravno v teh dneh opozarjajo, da je samooskrba s svinjskim mesom na skrb vzbujajoči ravni in da napis "poreklo: Slovenija" še ni zagotovilo, da gre res za slovensko meso. Trgovci sicer ponujajo tudi že predpripravljeno vakuumsko pakirano šunko, ki jo zgolj narežete in postrežete.

Podobno si lahko pomagate tudi s konzerviranim hrenom, lahko pa svežo hrenovo korenino tudi sami naribate in jo po želji oplemenitite s kakšnim dodatkom za okusno omako ter tako dodobra prečistite svoje sinuse. Ni naključje, da je tudi pakirana potica postala priljubljen izdelek vseh bolje založenih trgovin, če pa imate čas in veselje, se peke le lotite sami. Receptov je veliko, za "tistega pravega" pa pocukajte za rokav svojo staro mamo, ki najbolje ve. Nekoliko manj bistvene, pa zato nič manj okusne jedi so tudi pletenice, jagnjetina in klobase. Vendar pozor: nikakor ne smete obroka začeti s čim drugim kot z jajci in hrenom, to namreč po ljudskem izročilu varuje pred kačjim ugrizom. Tisti starejši in bolj vraževerni vam bodo znali povedati, da je prav tako pomembno, da ima meso kost, ki pa ne sme biti presekana.

Praznovanje v krogu tistih, ki jih imamo najraje Ko vse velikonočne dobrote vestno pripravite, je čas za dekoracijo in pripravo praznične mize. Uporabljajte kar se da žive in pisane barve, prostor naj okrasijo figurice zajčkov in piščančkov, na sredino mizo pa postavite košaro z velikonočnimi pirhi in preostalimi dobrotami. Nekaj kiča ob praznikih vendarle ni greh. So pa prazniki, kot je velika noč, tudi priložnost, da se nekajkrat na leto skupaj usedemo in poklepetamo, pa če praznujemo Kristusovo rojstvo, pomlad ali pa zgolj uživamo v dobri hrani in družbi.

Ne spreglejte