Kako kupiti opremo za podvodni ribolov

Podvodni ribolov je ena od prvinskih dejavnosti, ki človeku omogočajo preživetje, saj je v bolj ali manj primitivnih oblikah prisoten že od pamtiveka. V zadnjih desetletjih je zaradi hitrega tehnološkega razvoja kajpak postal bolj udoben, zato tudi pri nas ne manjka entuziastov, ki oboroženi s harpuno in masko ure in ure oprezajo za kapitalnim ribjim plenom.

Ker je z zgolj prehranskega vidika veliko manj kritičen kot v preteklosti in ga marsikdo obravnava kot šport, ima podvodni ribolov precej nasprotnikov, ki trdijo, da je pobijanje rib za zabavo neupravičeno. Do neke mere to drži, a dejstvo je, da podvodni lovci h kvoti vseh ujetih rib (vključujoč ribolov s palico in mrežami) na letni ravni prispevajo manj kot en odstotek. Predpisi namreč določajo, da se podvodni lov izvaja brez kakršnihkoli pomagal za dihanje pod vodo, kar glede na druge tehnične pripomočke, ki so dovoljeni, vsaj malo izenači moči med plenom in plenilcem ter omeji serijsko "špikanje" rib.

Da vas ne bo zeblo … Večina lovskih podvigov pod gladino se odvije v jesenskih in zimskih mesecih, ko so ribe najbolj aktivne. V vodo si takrat ne želite skočiti zgolj v kopalkah, zato je obleka iz neoprena obvezen nakup. Debelina materiala variira od 3 do 8,5 milimetra – tanjša kot je obleka, boljša je mobilnost, a hkrati slabša toplotna izolacija. Priporočljiva je izbira takšne, ki ima na komolčnih in kolenskih zgibih dodatne, a posebej prišite (zaradi boljše gibljivosti) ojačitve.

Potapljaška obleka ima zaradi zračnih žepkov v materialu izrazito pozitivno plovnost, zato se podvodni lovci za lažje premikanje poslužujejo uteži, ki se pritrdijo okrog pasu, na noge, okrog vratu ali pa jih pospravimo v nahrbtnik. Ponavadi so iz svinca, saj ima ta dostopna kovina pri majhnem volumnu veliko težo. Zmotno je prepričanje, da so uteži namenjene lažjemu, čim bolj globokemu potapljanju – namen je doseganje nevtralne plovnosti, ki je privzeta plavalcu brez neoprena.

Maska, dihalka in plavuti Zelo pomembno je, da se maska obrazu prilega tesno, a ne pritiska na nos . Mehkejši del naj bo obvezno silikonski, saj ta material v nasprotju s ceneno gumo tesni bolje. Če se imate namen potapljati v večjih globinah (10 m+), naj ima maska zaradi kompenzacije pritiska čim manjši volumen (zaradi ožje konstrukcije imajo takšne maske praviloma tudi manjše vidno polje).

Da zgrešite z nakupom dihalke, morate biti zares talentirani – edina pogoja sta zadostna dolžina in fleksibilnost, saj se dihalka med pregledovanjem opreme in prečesavanjem podvodnega skalovja ne sme zatikati ali nas kako drugače ovirati.

Najboljše plavuti so tiste, ki v kombinaciji z minimalnim vložkom energije ponujajo največji potisk. Čeprav so daleč najbolj razširjene (in najcenejše) plastične, so preveč toge in zaradi večje porabe energije neprimerne za večurno uporabo. V zadnjih letih so zaradi prožnosti, ki je kritičnega pomena za mehkejše plavanje, na priljubljenosti pridobile plavuti iz steklenih, kompozitnih in ogljikovih vlaken. V višjem cenovnem razredu je možnosti za izbiro in kombiniranje neprimerno več, saj je mogoče plavalne liste in čevlje kupiti posebej.

Podvodni ratata Pravi kerlc je tisti, ki ribo v njenem domovanju ulovi s čim drugim kot harpuno oziroma puško – dinamit seveda ne šteje. Puška je praktično obvezen del podvodnega lova, saj se v nasprotnem primeru dejavnost klasificira zgolj kot opazovanje rib.

Obče poznane so tri vrste proženja strelice. Skorajda pozabljene in najmanj razširjene so mehanske puške, ki za izmet ošiljene sulice uporabljajo vzmetni mehanizem. Glavni razlog za splošno nepriljubljenost je način delovanja, saj material pod pritiskom vzmeti zlagoma začne popuščati, hitrost in prebojna moč izstrelka pa se ustrezno zmanjšata.

Za lov po skalnatem dnu in luknjah so najbolj primerne puške na stisnjen zrak, ki so dveh vrst – ene imajo le en rezervoar z zrakom, medtem ko so kompleksnejši primerki, zasnovani za lov na večje ribe, opremljeni z dodatnim rezervoarjem, iz katerega se napaja glavni. Do maksimalnega tlaka 30 barov jih napolnimo z zračno tlačilko, hitrost izstrelka pa je odvisna od premera cevi – ožji tulec pomeni večjo prebojnost.

Daleč največ akcije v zadnjem obdobju vidijo puške z elastičnim napenjalnim mehanizmom. Poleg tega, da so praviloma cenejše od zračnih, sta vzdrževanje in rokovanje z njimi lažja (predvsem vnovično napenjanje), tehnika lova pa je precej drugačna – namesto stikanja po luknjah je veliko bolj pomembno tiho premikanje in približevanje plenu od zadaj oziroma z boka.

Varnost je na prvem mestu Najpomembnejši del opreme podvodnega lovca sem prihranil za konec. To je boja, na prvi pogled nepomemben balon, ki pa je kritičnega pomena za varnost potapljača, saj označuje njegovo lokacijo in voznikom gliserjev in vodnih skuterjev sporoča, da naj vozijo bolj pazljivo. Niso namreč redki tragični pripetljaji, ko se zaradi nepazljivosti tako potapljačev kot mornarjev po gladini morja razlije rdečica.

Boja mora biti opazna, zato sta najbolj primerni barvi rdeča ali oranžna, volumen mora znašati vsaj deset litrov. S potapljačem je povezana z vrvico, priporočljiva je najlonska z debelino vsaj 0,5 milimetra. Ker se lahko vrvica boje pri potapljanju zatakne med skale in onemogoči vračilo na površje, ne sme biti nikdar vezana na potapljačevo telo, temveč na opremo – puško ali pas z utežmi.

Ne precenite lastnih sposobnosti Podvodni ribolov je ob bogatem izkupičku izredno nagrajujoča izkušnja, a ne pozabite, da so tudi v tej panogi določena pravila. Lov na ribje mladiče in ogrožene vrste ni dovoljen, z zakonom je omejena dnevna količina plena. Vseskozi se je treba tudi zavedati, da na hrbtu ni kisikove jeklenke, zato se na gladino vselej raje vrnite pet sekund prekmalu kot prepozno.