"Izraz Previrant je žaljiv"

Gregor Virant je politik, ki je bil v zadnjih mesecih v središču pozornosti. Najprej s presenetljivim vstopom v politično areno, kjer je javnomnenjsko zablestel in nato padel. Potem z relativnim volilnih uspehom, ki mu je omogočil pogajanja z obema političnima poloma. Z odločitvijo za vstop v Janševo vlado je bil za najbolj radikalne izdajalec, a tudi desnosredinski volivci ga ne kujejo v zvezde. Tudi zato je bil večji del pogovora s predsednikom parlamenta namenjen dogajanju v zadnjih mesecih.

Gregor Virant je iskren sogovornik, ki zna priznati napake, a tudi vztraja pri stališču, da so bile njegove ključne odločitve prave. Povedal je, kaj se mu v politiki gnusi, zakaj dobivajo udarce z leve in desne ter zakaj niso nikogaršnji privesek. Slišali smo, kaj misli o Previrantu, Garminu ter napakah predsednika vlade in SDS Janeza Janše. Nismo pa izvedeli, kako ocenjuje delo predsednika republike Danila Türka.

Pogovor smo začeli provokativno. Tudi končali smo ga tako. Na koncu se je Gregor Virant odzval tudi čustveno in osebno.

Gospod Virant, nekateri so vas označili za Previranta. Kako doživljate takšne kritike?

Domnevam, da se to nanaša na našo odločitev o koaliciji. Kakorkoli bi se odločili, za levosredinsko ali pa za desnosredinsko koalicijo, bi vedno ostal določen odstotek privržencev teorije zarote, da smo bili že vnaprej dogovorjeni za neko koalicijo. To seveda ni res. Skrbno smo pretehtali, v kakšno koalicijo gremo, in prepričan sem, da smo sprejeli pravo odločitev.

Kaj pa Garmin? Preračunavam, zavijte levo, zavijte desno?

V javnosti in medijih se je ponavljalo, da zavlačujemo s postopkom oblikovanja vlade. To moram odločno zavrniti. Zaradi nas ta postopek ni bil niti za minuto daljši, ker smo vse odločitve sprejeli v roku. Je pa res, da smo razmišljali in tehtali ter da za nas odločitev, ali gremo v levosredinsko ali desnosredinsko koalicijo, ni bila na dlani, tako kot mogoče pri kakšni drugi stranki. Zato smo morali skrbno pretehtati, zbrati informacije na obeh straneh, primerjati programe in se potem odločiti.

Dejstvo pa je, da je del vaših volivcev razočaran. Nekateri so vas volili tudi kot alternativo Janezu Janši, zdaj pa ste v Janševi vladi. Kako odgovarjate temu delu volivcev, ki so razočarani, kar kažejo tudi javnomnenjske raziskave?

Del volivcev je verjetno res razočaran, kakor bi bili tudi, če bi šli v drugo koalicijo. Odgovarjam jim, da smo se morali odločiti za eno ali drugo koalicijo. V tem mandatu preprosto ne moremo biti v opoziciji, ker nam volilni izid tega ne dovoljuje. Vlade brez nas ne bi mogel oblikovati nihče.

Ampak vtis je bil, da ste se pogajali s figo v žepu. Parafirali ste koalicijsko pogodbo, na spletni strani Pozitivne Slovenije so objavili vse različice pogodb, ki so nastale med pogajanji. Pravijo, da ste se na koncu o vsem uskladili.

Nikoli nismo rekli, da smo v koaliciji z gospodom Jankovićem. Gospod Šušteršič je parafiral tekst, pod katerim je jasno napisal, da so odprta vprašanja, o katerih bo odločal svet stranke, in da bo svet odločal tudi o koaliciji. Zelo veliko dobrih razlogov smo imeli, da nismo šli v koalicijo s Pozitivno Slovenijo.

Moram pa posebej poudariti dve stvari. S tem, ko smo se odločili za sredinsko desno koalicijo, ne izgubljamo identitete in samostojnosti. S tem nismo postali nikogaršnji privesek. V koaliciji bomo zelo odločno gradili svojo identiteto in nič bolj podobni nismo postali kateri od koalicijskih strank. Tudi SDS nismo postali nič bolj podobni.

Pri nekaterih ključnih vprašanjih ste popustili. Veliko ljudi iz vaše stranke se je zavzemalo za prodajo NLB v celoti, zahtevali ste konkurenco pri obveznem zdravstvenem zavarovanju, a je v koalicijski pogodbi omenjena le kot možnost. Še veliko vprašanj je, pri katerih ste bili zelo odločni pri Jankoviću, manj odločni pa pri pogajanjih z Janšo.

S tem se sploh ne bi strinjal. Bili smo enako odločni in imeli smo enaka stališča v razgovorih z obema …

A rezultat je bil tak, kot sem rekel.

… je pa res, da smo prišli do konca samo z Janševo koalicijo. V njej smo dosegli zelo veliko. Poznalo se je, da smo bili tista stranka, ki je predstavljala jeziček na tehtnici, brez katere te koalicije ni. Vsebinsko gledano smo dosegli skoraj vse, kar je bilo zapisano v našem programu.

Je pa nekaj malenkosti, ki ste jih omenili. Glede umika države iz NLB je v koalicijski pogodbi jasno napisano, da država ohrani le 25 odstotkov in eno delnico. Glede konkurence na trgu zdravstvenih zavarovanj so bili strahovi in pomisleki v vseh preostalih strankah, tudi PS jih je imela.

Z osmimi poslanskimi glasovi smo dosegli ogromno. Imamo dve strateško pomembni ministrstvi in vodenje DZ. Obojega, notranjih zadev in pravosodja, nismo mogli doseči, ker se nekako ne spodobi, da ima ista stranka obe ministrstvi.

Kateri je tisti del slovenske politike, ki se vam gnusi, levi ali desni?

Tega nisem dejal na takšen način.

To ste sicer dejali v nekem kontekstu, ko je zaokrožila anonimka Nevidna moč, kjer ste omenjeni kot del nekega homoseksualnega omrežja. Drži?

Drži. Veste, kaj se mi gnusi v politiki? Nizkoten način delovanja. Obtožbe, anonimke, udarci pod pasom. To je tisti del politike, ki ga resnično ne maram in zaradi katerega sem resno razmišljal, ali bi sploh vstopil v politiko.

Politiko si predstavljam kot soočenje različnih mnenj, argumentov, kot debato in odločanje, ne pa kot neko igro nizkih udarcev pod pasom. To se mi zdi zelo grdo. To, da se mi del politike gnusi, ne zadeva nikogar konkretno, nobene politične stranke, ampak omenjeni način delovanja, ki je včasih prisoten.

Sta z gospodom Janšo razčistila odnose in težke besede v predvolilnem času?

Rekel bi, da sva vrgla zamere čez ramo in da profesionalno sodelujeva. Mislim, da kaj več kot to niti ni potrebno. Gre za profesionalno in korektno koalicijsko sodelovanje. Na pretekle dogodke seveda še vedno gledava po svoje. Imava vsak svojo interpretacijo, kaj je bilo prav in kaj ne, ampak s tem se ne obremenjujem.

Kako gledate svoje politično delovanje v zadnjih mesecih? Kakšno samokritiko bi si lahko pripisali? Zdi se mi, da je bila ena od upravičenih kritik v javnosti in medijih to, da vam je manjkalo doslednosti, premočrtnosti. Se s tem strinjate?

Gotovo, da ni bilo vse popolno. Če bi bilo, ne bi bilo tega padca v javni podpori. To pripisujem večinoma temu, da smo v visoki politiki novinci in da še nimamo kilometrine. Verjetno je bila napačna odločitev, da sem o pogajanjih preveč javno govoril, drugače kot preostali predsedniki koalicijskih strank, ki so bili po volitvah v glavnem tiho. Mi smo sproti govorili o naših pogajalskih položajih, kar ni bilo pametno. V nasprotnem primeru zelo verjetno javnomnenjska podpora ne bi padala.

Eden od glavnih očitkov prvi Janševi vladi je bilo kadrovanje. Tudi na začetku tega mandata jih je bilo kar nekaj.

Če mislite na menjave na čelu treh vladnih služb, lahko rečem naslednje: v koalicijski pogodbi smo se odločili, da lahko ministri in predsednik vlade samostojno sprejemajo kadrovske odločitve na svojem področju in da se stranke v to ne vmešavajo. Zato se ne spuščamo v kadrovske odločitve predsednika vlade v vladnih službah, ki so mu neposredno odgovorne.

Sam bi morda ravnal drugače. Ne bi kar takoj zamenjal direktorja urada za verske skupnosti, še zlasti, ker bo ta urad najverjetneje ukinjen in umeščen v eno od ministrstev in ta menjava ni bila potrebna.

Ko pa gre za upravljanje državnega premoženja, bomo uveljavili načelo soglasja koalicijskih strank. Mi bomo nasprotovali menjavam v podjetjih, ki dobro poslujejo in kjer ni prihajalo do napak pri poslovanju.

Z Zborom za republiko ne sodelujete več.

Zbor sem videl kot priložnost za širitev političnega prostora proti sredini, kjer se sam vidim. Nekateri njegovi člani, zlasti mislim na gospoda Janšo in Rupla, pa so ga videli bolj kot podaljšano roko ene politične stranke, SDS. Nekaj časa smo nekako shajali, potem pa ni šlo več naprej.

Spomladi lansko leto sem brez velikega cirkusa ponudil odstop z mesta predsednika. Povod so bila dogajanja glede zadeve Velikovec, kjer se je pričakovalo, da bo zbor zavzel neko radikalno stališče. Tega nisem želel in smo se potem razšli. Mislim, da se je Zbor za republiko zdaj zaprl bolj v desno, mi pa smo sredinska stranka.

Ste se z gospodom Pahorjem že pogovarjali o podpori na predsedniških volitvah?

Neformalno da. Seveda v stranki nimam edine in zadnje besede, o tem moramo opraviti razpravo in najprej videti, ali se bo gospod Pahor odločil za kandidaturo.

Z njim pa ste se že pogovarjali?

Da, neformalno. Če se bo odločil za kandidaturo, lahko rečem, da najverjetneje lahko pričakuje podporo naše stranke. Obstaja sicer možnost, da bomo sami našli kandidata. Če ne bomo našli boljšega, kot je Borut Pahor, ga bomo podprli.

Zakaj je Borut Pahor dober kandidat?

Iz več razlogov. Predvsem zaradi tega, ker ima zelo pozitivne človeške lastnosti, kar se mi zdi za predsednika republike izjemno pomembno, in tudi zaradi tega, ker bi bil sposoben delovati zelo povezovalno. Je zmeren politik, ki ga vleče proti sredini, je sodelovalen politik, ki zna sodelovati z levico in desnico. Bil bi to, kar se od predsednika pričakuje – predsednik vseh državljanov, ne samo levih ali desnih, ampak vseh.

Obstaja možnost, da če se on ne odloči, podprete gospoda Zvera?

O tem se sploh še nismo pogovarjali. Če bo kandidiral, dajemo prednost Borutu Pahorju.

Kako pa ocenjujete zdajšnjega predsednika Danila Türka? Z njim ste imeli nekaj stikov ob oblikovanju vlade.

Ne bi ga želel ocenjevati, ker mislim, da ne bi bilo dostojno, da predsednik DZ ocenjuje delo predsednika republike.

Zakaj ne?

Ne zdi se mi primerno.

Ker sta oba na visokih funkcijah?

Da, ne zdi se mi primerno, da komentiram delovanje predsednika republike. Je neposredno izvoljen, njegovo delovanje spremljajo državljanke in državljani, ki bodo svoje mnenje povedali na predsedniških volitvah, kjer bo verjetno kandidiral, kolikor razumem.

Kako komentirate šibko javnomnenjsko podporo vaši stranki?

Različne ankete kažejo različno. Če jih dobro vzamemo pod drobnogled, nam kažejo, razen Ninamedie, ki popolnoma odstopa, da bi dobili pet ali šest poslancev. Nekaj podpore smo verjetno izgubili zaradi napak, ki smo jih delali, tudi piarovsko nismo bili najbolj spretni zaradi neizkušenosti v politiki.

Del podpore smo gotovo izgubili tudi zaradi tega, ker smo kot sredinska stranka ujeti med dvema poloma, ki imata tudi medijsko zaledje. Včasih dobimo udarce z desne, drugič z leve. Ko si ves čas pod točo udarcev, težko ostaneš brez podplutb. Tretji razlog je, da je bil del volivcev razočaran nad koalicijsko odločitvijo, kakor bi bili tudi, če bi se odločili za drugo koalicijo.

Če vas malo provokativno še enkrat vprašam, ste Previrant?

Ta izraz je žaljiv. Pred štirimi, petimi meseci sem vstopil v politiko s položaja univerzitetnega profesorja in svetovalca. Imel sem odličen položaj, odlično službo in dohodke. Moj ugled je bil popolnoma neokrnjen. V redu, ko človek vstopi v politiko, mora pričakovati marsikaj. Nimam nobenih težav s kritiko, različnimi mnenji, ampak žalitve, to pa gre že malo predaleč.

Ni pa vam žal, da ste vstopili v politiko? Verjetno ste pričakovali, da bo to korak, ki ne bo ravno prijeten za vsakodnevno mirnost.

Vedel sem, da se mi bo kakovost življenja z vstopom v politiko znižala. Moram pa priznati, da je bilo kar nekaj naivnosti in da tako grobe igre nisem pričakoval, zato sem nekoliko neprijetno presenečen. Še vedno pa gojim upanje, da se bodo stvari obrnile na bolje.

Tisti drobec naivnosti pa ste ohranili. Je to za politika nekaj pozitivnega?

Ne vem. Ljudje smo, kakršni smo. Ko vstopiš v politiko, se lahko se marsičesa naučiš, lahko se v kakšni stvari spremeniš, ampak popolnoma svoje narave ne moreš spremeniti. Bilo bi tudi neumno. Človek ne more biti srečen, če ne živi v skladu s svojim notranjim jazom.