Inzko: Če bi se vlada in opozicija dogovorili, bi se Slovenija hitro izkopala iz krize

Valentin Inzko je koroški Slovenec, ki opravlja službo visokega predstavnika za Bosno in Hercegovino, kjer je bil med letoma 1996 in 1999 avstrijski veleposlanik. Od leta 2005 je bil veleposlanik v Sloveniji, služboval pa je tudi v Beogradu, Mongoliji in Šri Lanki. Leta 2010 je postal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, letos pa je na volitvah za ta položaj znova zmagal, premagal je Angeliko Mlinar.

Kako povezani ste koroški Slovenci? Kaj pa mlajši rod koroških Slovencev, koliko je vpet v delovanje manjšine? Mlajši rod je zelo kritičen do političnih narodnostnih organizacij, kar je prav, v kulturo pa se vključuje zelo intenzivno. Ravno te dni imamo spet festival lutk v Šmihelu pri Pliberku in tam so samo mladi zraven. To je verjetno najboljši lutkovni festival v Avstriji.

Koroški Slovenci imate več organizacij, kako poteka sodelovanje? Koroški Slovenci imamo dve kulturni organizaciji, ogromno društev in društvenikov, funkcionarjev je približno tisoč. Imamo tudi tri narodnopolitične organizacije, t. i. krovne organizacije. Osebno bi si želel eno skupno, ampak tako daleč še nismo.

Koliko posluha ima Ljubljana za težave koroških Slovencev? Tukaj so razne plasti, politična plast, pravna in tudi kulturna. Pri kulturni bi rekel, da si naše ustanove gotovo ne bi mogli predstavljati brez pomoči iz Ljubljane. Ravno pri naši glasbeni šoli, ki je naša največja ustanova in ima 700 učencev, je bila od samega začetka zraven Ljubljana. Eden od ustanoviteljev violinske sekcije, ki je tudi ena najbolj uspešnih, je bil Nikola Krstič iz Slovenske filharmonije. Ta sekcija vsako leto dobiva koroške nagrade, avstrijske nagrade, ker imamo res dobre violiniste. Tudi drugi profesorji so se vključili v to glasbeno šolo. Brez njih si tega uspeha ne bi znali predstavljati. Pri lutkarjih sta se tudi od samega začetka vključila Tine in Breda Varl in tudi še na mnogo drugih področjih.

Kaj pa na političnem področju? Na političnem področju se ima Slovenija za naslednico nekdanje Jugoslavije in zaščitnico slovenske manjšine. Ona se ima za sopodpisnico avstrijske državne pogodbe in na ta način tudi za zaščitnico pravic koroških Slovencev.

Kaj za koroške Slovence pomeni izvolitev Angelike Mlinar v dunajski parlament? To je velika stvar, to je super dogodek. Ravno iz te hiše, v kateri sedimo, izhaja praprastric z moje strani, Andrej Einspieler, ki je bil v dunajskem parlamentu že pred sto leti. Potem smo imeli pred približno 15 leti dvakrat v avstrijskem parlamentu Karla Smolleja, zdaj pa imamo Angeliko Mlinar. To je nova generacija, zelo sposobna in ambiciozna ženska. Zelo me veseli, da bo ona sedela v raznih odborih na Dunaju v parlamentu, med drugim tudi v ustavno-pravnem odboru, kjer se kujejo novi zakoni, med njimi tudi novi zakon o narodnostni skupnosti.

Angelika Mlinar prihaja iz NEOS, vendar se zdi, da so koroški Slovenci več glasov dali Zelenim ali pa socialdemokratom, ne toliko njej. Angelika Mlinar je tudi pri Narodnem svetu kandidirala za predsednico. Bila je tudi kandidatka za zbor narodnih predstavnikov in dobila ogromno število glasov, skoraj tisoč. Pri NEOS je bilo tako, da veliko koroških Slovencev ni verjelo, da bo ta stranka, ki pravzaprav sploh ni obstajala, ampak je bila samo neko gibanje mlajših ljudi, prestopila prag avstrijskega parlamenta. Ne samo da ga je prestopila, prestopila ga je zelo odločno in zdaj ima v avstrijskem parlamentu devet poslancev. Če bi ljudje vedeli, da se bo stranka odrezala tako dobro, bi seveda dobila več glasov. Veliko ljudi je mislilo, da so glasovi za tako stranko izgubljeni, zato so verjetno dali svoj glas Zelenim, ljudski stranki ali pa socialistom. Ampak gotovo se bo to spremenila na naslednjih volitvah.

Kakšno sodelovanje med koroškimi Slovenci in Angeliko Mlinar pričakujete? Mislim, da bo to sodelovanje zelo intenzivno, da bo tudi zelo produktivno. Zdaj bomo imeli v avstrijskem parlamentu pristen glas koroške Slovenke, predstavnice manjšine. Mislim, da bo ona predstavnica vseh manjšin, ne samo koroških Slovencev, ne samo Narodnega sveta, čeprav izhaja iz njega. Ona bo tukaj za vse in bo seveda pokrivala tudi druga področja.

Ste se že pogovarjali o kakšnih konkretnih predlogih? En predlog bo gotovo ta, da se spremni zakon o narodnostnih skupnostih. To je področje, kjer bo Angelika Mlinar zagotovo zelo aktivna. Mi na Koroškem želimo spremeniti koroško ustavo. Za to se zdaj dela. Mi kot Narodni svet želimo, da bi bil v koroškem deželnem zboru obvezen predstavnik slovenske narodne skupnosti. Z glasovno pravico ali brez nje, to bomo videli. V Sloveniji je običajno, da v slovenskem parlamentu sedita en Madžar in en Italijan, in želeli bi si, da bi bil v koroškem deželnem zboru obvezen zastopnik koroške slovenske manjšine.

Kako se odnos Avstrije do koroških Slovencev spreminja skozi čas? Je boljši kot pred štirimi desetletji ali petimi leti, ko je umrl Jörg Haider? Odnos se spreminja že zadnjih 20, 30 let. Ledino je orala Katoliška cerkev na Koroškem s svojo sinodo, ki je prva uvedla dvojezične formularje, dvojezičnost tudi na spletu. Položaj se je potem izboljševal tudi s prijavo za slovenski pouk. Zdaj imamo približno štiri tisoč otrok, ki so prijavljeni za slovenščino. Okoli 26. oktobra imamo že več kot 20 let dvojezične prireditve. Imamo tudi celo vrsto uspešnih intelektualcev in s tem seveda ugled manjšine raste, s tem se spreminja tudi odnos Avstrije do manjšine. Pred dvema letoma smo dobili tudi dodatne krajevne napise na Koroškem.

Jörg Haider je nekoč rekel, da želi, da bi Koroška postala enojezična. Jaz sem tedaj javno prepovedal, da me še naprej tika. Ampak konec koncev je tudi on uvidel, da je ugodna rešitev za nas najboljša stvar za Koroško, to pa je pred smrtjo tudi obljubil meni in še nekaterim drugim. So pa seveda sledovi preteklosti še vedno prisotni. Recimo neki deželni svetnik, ki trenutno ne opravlja te vloge, je še letos februarja rekel, da imajo samo pravi Korošci zagotovljene pravice. Pravi Korošci so bili seveda po njegovem mnenju tisti z nemškim maternim jezikom. Ampak dobil je svoje, ni ga več na tem položaju. Tudi Haiderjeva stranka v koroškem deželnem zboru ni več tako velika. Stvari se spreminjajo.

Za koroške Slovence je zelo pomembno, da imamo uspešno Slovenijo, ker vedno, ko je Slovenja uspešna, ko se pozitivno govori o Sloveniji, mi čutimo, da klima na Koroškem postaja boljša, da se prijave za dvojezični pouk večajo. To je največja usluga, ki jo Slovenija lahko naredi koroškim Slovencem in zamejcem, če je uspešna.

Se vam zdi, da je uspešna? Vemo, da je v težavah, govori se o trojki … Kakšno je vaše mnenje? Jaz se v te zadeve ne bi vmešaval. Mednarodno pomoč bi vsekakor vzel, ampak to je stvar Slovenije. Prihajam ravno iz Irske in Estonije, tudi Islandija je sprejela zelo ostre ukrepe in bila uspešna. Irska se je že odpovedala mednarodni pomoči, Islandija že ima proračunski presežek. Švedska ima mornarico, letalstvo, visoke socialne dajatve in tudi proračunski presežek. Slovenija bi morala prestrukturirati svoje izdatke. Seveda ne gre, če imaš v Sloveniji vse manj in manj delavcev in vse več in več administracije. Tu nekaj ne deluje. Ampak to je stvar Slovenije in mi si želimo, da bi bila uspešna, da bi čim prej izvedla te reforme in da bi se vrnila na tisto staro pot, ko smo ji rekli raj pod Triglavom, ko smo rekli, da je Slovenija zgodba o uspehu.

Avstrija se je že izkopala iz krize. Bi lahko korake, ki jih je Avstrija sprejela za izhod iz krize, uporabila tudi Slovenija? Bi bila lahko Avstrija zgled? Mislim, da je v vseh državah v Evropi in tudi v Sloveniji kar nekaj področij, kjer lahko kaj prestrukturiramo, npr. pokojninska reforma, zdravstvena reforma. V Avstriji tudi šolstvo, ki je precej drago, avstrijske železnice … Tu je kar nekaj področij. Če bi se v Sloveniji vlada in opozicija dogovorili za teh šest, sedem področij, ki bi bila strateška področja, in bi potem vse vlade sledile tem ciljem, bi se Slovenija hitro izkopala iz te krize. Ta kriza je tudi priložnost. Samo če je kriza, lahko nekaj menjaš. Če je blagostanje, če se država razvija, potem marsikatere stvari niso mogoče, niso izvedljive, ampak v krizi je človek prisiljen in ta čas je treba izkoristiti.

Bili ste veleposlanik v Sloveniji od 2005 do 2009, poznate razmere. Se vam zdi, da so se slovenski politiki zmožni dogovoriti? Mislim, da sposobni ljudje obstajajo, vendar včasih spremembe pridejo prepozno ali pa so premalo korenite, kar se potem pozna, ko moraš jemati posojila, plačevati obresti. Mislim, da trenutek še ni zamujen, a časa je seveda vedno manj.