Emil Tedeschi: Tina Maze je v Atlantic Grupi tako ali tako kraljica

Emil Tedeschi je drugi najbogatejši Hrvat, za Ivico Todorićem, ki je kupil Mercator, in eden najbogatejših ljudi na področju nekdanje Jugoslavije. Kot je to običaj v naši regiji, sam o tem nerad govori. Veliko bolj je zgovoren, ko beseda nanese na košarko in posle. Tu pa rad deli svoje izkušnje. In teh ni malo, saj je praktično iz nič naredil mednarodno korporacijo, ki danes zaposluje prek pet tisoč ljudi po državah celotne nekdanje Jugoslavije. Med drugim je na pohodu med najbogatejše kupil Cedevito, uspešno izpeljal največji IPO na področju nekdanje Jugoslavije in kupil tudi za skoraj pol milijarde dolarjev Drogo Kolinsko. Zdaj ima v vsaki državi nekdanje Jugoslavije vsaj eno blagovno znamko med top pet blagovnih znamk te države. V zagrebški poslovni stavbi so nas sprejeli prijazno in ponudili kavo barcaffe in cedevito.

Košarka je pomemben del vašega življenja, kako ste zadovoljni z letošnjo sezono KK Cedevita? Zdaj prihaja vrhunec košarkarske sezone. Pred nekaj tedni smo v Vukovarju osvojili nacionalni pokal Krešimirja Čosića. Finalni turnir smo podarili mestu heroju, mesu Vukovar. Vukovarčani so se nam oddolžili z odličnim obiskom tekem in z veliko čustvi. Na finalni temi, ki jo je odločila ena žoga, smo mi premagali ekipo Zadra. Bilo je res lepo.

V ligi ABA se bomo potrudili, da si bomo izborili finale, ki prihodnjo sezono prinaša nastope v Evroligi. Jaz sem zadovoljen. Klub se razvija, imamo odličnega trenerja, delamo z mladimi igralci, imamo stabilen, ampak racionalen proračun. V regiji smo prepoznavni kot atraktivna ekipa, ki je med najbolj gledanimi v gosteh. Povsod nas lepo sprejmejo in nikjer ni nikakršnih incidentov.

Koliko denarja namenjate košarkarskemu klubu? Proračun članskega moštva ni nikakršna skrivnost, to je 1,5 milijona evrov. Dve tretjini tega daje Atlantic Grupa, eno tretjino pa preostali sponzorji. Klub ima še stroške z mladinskim pogonom. V naši šoli košarke imamo okoli tisoč članov. Zgradili smo enega najmodernejših košarkarski centrov v tem delu Evrope. Nekateri NBA-ogledniki so bili pri nas in so nam povedali, da so v Evropi mogoče trije takšni centri. Na odprtju je mrgolelo legend iz nekdanje Jugoslavije. Od NBA-zvezd do mame pokojnega Dražena Petrovića.

Veličastno je bilo videti zbranih toliko legend na odprtju takega kampa, ki je namenjen ne samo športu, ampak tudi izobraževanju mladih. Dejstvo je, da bo mogoče eden od stotih nekoč postal aktiven igralec košarke oz. vrhunski igralec. Veliko pomembneje je, da imajo ti otroci prostor za športne aktivnosti, za druženje, za to, da so usmerjeni k športu in ne h kakšnim manj prijetnim zadevam, ki jih prinaša ulica. Tudi sam tam treniram dvakrat tedensko.

Po vašem stilu bi človek rekel, da ste ostrostrelec, dober v metu trojk? Trojka mi res ne gre slabo.

Športni klub hitro lahko postane obsesija. Ali je mogoče, da se nekega dne zbudite in rečete, dovolj imamo, ter prenehate financirati košarkarski klub? Pri meni ne gre za obsesijo. Čisto mogoče je, da se nekega dne odločimo, da se tega ne gremo več. KK Cedevita je za nas projekt, s katerim lahko promoviramo eno naših najpomembnejših blagovnih znamk Cedevito. Ocenili smo, da lahko klub, ki je bil takrat stabilen hrvaški ligaš, dvignemo za eno stopničko in iz njega naredimo enega boljših regionalnih klubov. Regija pa je seveda trg za Cedevito. Ko danes rečeš Cedevita, bodo ljudje v enaki meri pomislili na naš proizvod kot tudi na košarkarsko moštvo. To je za nas super.

Po drugi strani pa kot družbeno odgovorna družba želimo družbi vrniti del svojega dobička z neprofitno dejavnostjo, kot so šport, kultura, umetnost, znanost … Mi nismo prišli v šport, da bi imeli dobiček od prodaje mladih igralcev. Torej naša ideja je promovirati naš proizvod in naš svetovni nazor, to pa je zdrav način življenja, ki je kompetitiven, ampak z dialogom in druženjem. Mislim, da smo prepoznavni kot pozitivna zgodba.

Košarkarski klub Cedevita bo tudi v prihodnje mešal in pil Cedevito. Ni nujno, da bo klub nosil ime Cedevita še naslednjih sto let. To je med drugim tudi del poslovne odločitve. Benetton je bil desetletja sinonim za šport. Potem pa se je družina odločila, da bodo še naprej pomagali športu, vendar samo na amaterski ravni.

Profesionalnega moštva pa nimajo niti v košarki, niti odbojki, niti v ragbiju. V klub smo prišli z dolgoročno vizijo, vendar pa z vedenjem, da se moramo obnašati racionalno in v tistih finančnih okvirih, ki so logični za naše podjetje in za trg, na katerem delamo. Mi s proračunom ne bomo nikoli tekmovali s klubi, kot so CSKA, Barcelona, Real ali pa Maccabi. Menimo, da z našim proračunom lahko igramo v Evroligi in smo lahko konkurenčni. Ne rečem, da bomo osvojili Evroligo, vsekakor pa bomo konkurenčni. Ali ste kdaj razmišljali, da bi poskusili v nekoliko bolj popularnem nogometu? Ne.

Je "lastnik" Dinama Zdravko Mamić premočan? Nikoli nisem razmišljal o tem, da bi vlagal v nogomet. Nogomet spoštujem kot najbolj razširjen šport, ampak nikoli nisem imel ambicij za sodelovanje, čeprav so me k temu pozivali različni klubi. Trenutno smo osredotočeni na košarko. Smo največji proizvajalec prehranskih proizvodov za športnike z blagovno znamko Multipower. Prek te blagovne znamke smo povezani z Girom d` Italia, s Schalkejem 04, smo tudi pokrovitelj triatloncev, biatloncev … Že leta smo partner nemškega olimpijskega centra. O nogometu pa nismo nikoli razmišljali in nas to ne zanima.

Vaše podjetje je kar precej vpeto v šport, zakaj? Smo tudi člani ski poola Slovenske smučarske zveze. Izvršni direktor Droge Kolinske Enzo Smrekar je predsednik Smučarske zveze Slovenija. Argeta je na dresih slovenskih smučarjev. Mi smo ponosni na rezultate Tine Maze, pa tudi na Petra Prevca, ki je nosil napis Cockta, ko je skočil do svetovnega rekorda. Po nakupu Droge Kolinske smo ostali sponzorji ski poola. Vse medalje, ki jih dosežejo slovenski športniki, mi proslavljamo kot naše zmage. Tina Maze pa je v Atlantic Grupi tako ali tako kraljica.

Sam sem nekdanji vaterpolist in odbojkar. Rad pomagam, če lahko pomagam, čeprav je danes težko. Sploh na Hrvaškem in v Sloveniji, kjer še ni rešitve za financiranje športa. Še vedno bi imeli način financiranja iz socializma, čeprav so podjetja že zdavnaj v tržno-gospodarskem sistemu. Tukaj se pojavlja razlika med amaterskim in profesionalnim športom. Po drugi strani pa je tudi vprašanje, kaj prebivalci potrebujejo. Vsi bi imeli močno Olimpijo v košarki, ampak vprašanje je, čigava obveznost je njeno financiranje. Kakšna je tu vloga mesta, ki razpolaga z javnim denarjem?

Lani je bila KK Cedevita v Jadranski ligi druga, ko jo je v finalu porazila takrat objektivno slabša Cibona z dvema izjemnima posameznikoma. Kako tako uspešen poslovnež doživlja športne poraze? Take zadeve doživljam športno. Cibona je bila na tisti tekmi boljša. Dario Šarić in Jarel Blassingame sta odigrala fenomenalno. Po tekmi sem šel osebno čestitat Šariću, ki so ga navijači že imeli na ramenih. Čestital sem šampionu. Tudi zdaj po končani finalni tekmi v pokalu sem šel v tabor Zadra in čestital ameriškemu igralcu Jamesu Florenceu za izjemno tekmo. On je po koncu tekme jokal. To je redkost, da vidite ameriškega profesionalca, da po koncu tekme joka, a igra za Zadar. Po duši sem športnik in mislim, da je treba ljudem čestitati, ko so boljši.

Športniki ne marajo biti drugi. Vendar jih porazi napolnijo z novo energijo, da bodo na naslednji tekmi še boljši. Kako vi gledate na to, da ste drugi najbogatejši Hrvat? S tem se ne obremenjujem. Sploh ne bi rekel, da je ta podatek objektiven, čeprav sam nikomur ne štejem, koliko ima in kaj ima. Ta lestvica pa je narejena tako, da so vzeli samo tisto lastnino, ki jo lahko najdemo na borzi, vse drugo sploh ni ocenjeno, zato je ta lestvica precej neresna. Ne glede na to pa mi je vseeno ali sem drugi ali 22. Če ima nekdo več, ker dela bolje, me to navdihuje. Ne gledam na to, kje na lestvici bo moje premoženje. Gledamo pa, kako delujejo in kaj delajo druga podjetja, in z njimi se primerjamo. V tem smislu se radi primerjamo z najboljšimi.

Če je Nestle najboljše podjetje v naši branži, mi pa smo stokrat manjši, to gledamo in se primerjamo. Gledamo Coca Colo. To so naši vzori, včasih so naši partnerji, pogosto so naši konkurenti. Osebno premoženje pa pri meni ne vzbuja tekmovalnosti. Po drugi strani je lepo videti, da ima nekdo več, ker je to dokaz, da se lahko nekaj ustvari. Moj motiv je ustvarjanje. Tovrstne lestvice mi nič ne pomenijo.

Ali morajo biti bogati in uspešni poslovneži tudi družbeno odgovorni? Vsi državljani bi morali biti družbeno odgovorni v okviru svojih zmožnosti. Večkrat sem že razlagal, da nočem drugim ljudem svetovati, kako bi se morali obnašati. Do sebe sem konservativen, do drugih pa liberalen. Živim po nekih svojih svetovnih nazorih. Ne mislim, da sem jaz tisti, ki bi moral izpostavljati neke družbeno odgovorne probleme. Veliko raje vidim, da nekdo v nas prepozna neke pozitivne vzore. Kot podjetje se trudimo biti podjetje dialoga, tolerance, različnosti … V podjetju to vidimo kot našo prednost.

Želimo biti partner vsem, od zaposlenih, delničarjev in kupcev do naših dobaviteljev. Poskušamo ustvariti ravnotežje, ki bi naredilo naše podjetje dolgoročno uspešno. Če mislimo na dolgoročnost našega podjetja, potem moramo razmišljati tudi na dolgoročnost družbe v celoti. Ko lahko, tega sicer ne moremo vedno, se trudimo biti partner v nekih pozitivnih iniciativah.

Svoje izkušnje in znanje radi delite z mladimi, radi pa se poskusite tudi v vlogi DJ-a. Res je. Veliko predavam na fakultetah po Evropi in ZDA, z veseljem tudi v Ljubljani. Za svoja predavanja nikoli ne zahtevam plačila. Ko sem na povabilo Alumni kluba pred okoli 400 slušatelji predaval na ljubljanski ekonomski fakulteti, so me vprašali, kako se mi lahko oddolžijo za predavanje. Kot DJ večinoma vrtim glasbo z vinilnih plošč, zato sem jim potožil, da mi manjka prva plošča slovenske punk zasedbe Miladoyka Youneed, ki sem jo iskal že dolgo časa. Po dveh mesecih so mi poslali tako želeno ploščo in nad tem sem bil navdušen. To je bilo eno najlepših daril v življenju.

Kaj bi danes na lep sončen dan zavrteli našim bralcem? Zavrtel bi jim pesem slovenske skupine Videosex z naslovom Tko je zgazio gospođu mjesec.