Predsednik Svetovne banke Robert Zoellick je v intervjuju za avstralski časnik Weekend Australian opozoril pred "novimi in še bolj nevarnimi" časi v svetovnem gospodarstvu.
Po navedbah Zoellicka so dolžniške težave v evroobmočju bolj zaskrbljujoče kot "srednje- in dolgoročni" problemi, s katerimi so se soočile ZDA. "Nahajamo se v zgodnjih trenutkih nove in drugačne nevihte, ne gre za enako situacijo kot leta 2008," je dejal Zoellick.
"Svet se je premaknil v novo in nevarnejšo fazo"
"V zadnjih nekaj tednih se je svet iz obdobja razburkanega zelo hitrega okrevanja, med katerim so se odpirali novi trgi, nekatera gospodarstva, kot je Avstralija, pa so imela ugodno rast, premaknil v novo in nevarnejšo fazo," je pojasnil Zoellick.
Struktura evroobmočja je "najpomembnejši izziv"
Zoellick meni, da bi se struktura evroobmočja "lahko izkazala za najpomembnejši" izziv, s katerim se trenutno sooča svetovno gospodarstvo. Za Španijo in Italijo je še nekaj upanja, zaradi dolga prizadeti Grčija in Portugalska pa sta nezmožni devalvacije. Dosedanje ukrepanje EU po Zoellickovih besedah ni prineslo zadovoljivih učinkov.
Varčevalni ukrepi so "resnično potrebni"
Zoellick je tudi pozval britanskega premiera Davida Camerona, naj ga nedavni nasilni izgredi na ulicah večjih britanskih mest ne odvrnejo od varčevalnih ukrepov, ki so sicer najostrejši v zadnjih desetletjih. Poudaril je, da so tovrstni ukrepi "resnično potrebni".
Investitorji se sedaj tudi sprašujejo, če največji gospodarstvi v evroobmočju, Nemčija in Francija, lahko nadaljujeta z jamčenjem za dolgove drugih držav, ne da bi ob tem izgubile svoje visoke bonitetne ocene in same postale žrtve krize.
Moč, vpliv in teža se prenašajo v države v razvoju
Zoellick pravi, da se moč, vpliv in teža z zelo veliko hitrostjo prenašajo v države v razvoju na čelu s Kitajsko, ki pa jo je opisal kot "zadržano" v globalnem sistemu.
Po Zoellickovih besedah se Peking trenutno sooča z veliko pomembnimi notranjimi vprašanji, kot je zagotavljanje okolju prijazne industrije, reforma finančnega sistema ter ravnovesje med podjetji v državni lasti in zasebnimi podjetji.