Zakaj je Švica v bitki za talente uspešnejša od Slovenije

Skupina Adecco je objavila najnovejšo primerjalno raziskavo indeks globalne konkurenčnosti talentov, ki 93 držav razvršča glede na njihovo sposobnost ustvarjanja, privabljanja in ohranjanja talentov.

Tako kot lani prvi dve mesti zasedata Švica in Singapur, medtem ko je Dansko s tretjega mesta izrinil Luksemburg. Slovenija je medtem z lanskega 25. padla na 26. mesto.

Poklicna izobrazba bolj zaposljiva od visoke Raziskava je med drugim pokazala, da v bitki za kadre ni več najpomembnejša visoka izobrazba, temveč so veliko bolj zaposljivi kadri s poklicno izobrazbo.

"V Švici se ukvarjanje z vprašanjem zaposljivosti začne že v mladih letih. Več kot 70 odstotkov petnajstletnikov je vključenih v vajeniške programe, ki kombinirajo praktične delovne izkušnje s tradicionalnim teoretičnim učenjem," je povedal direktor Adecca v Sloveniji Miro Smrekar.

Švica, Singapur in Luksemburg so sicer tri države, ki se na naravo bogastva ne morejo zanašati, konkurenčnost so morale iskati drugje. Našle so jo v odprtem gospodarstvu, ki omogoča blagovno menjavo, mednarodne investicije, migracije, nove ideje in sprejemanje globalizacije.

Kakovost ni dovolj za privabljanje tujih kadrov Slovenija, v primerjavi z lani, ohranja visoko kakovost življenja, ki jo zagotavljajo čisto okolje, varnost in zdravstvena oskrba. Črni madež ostaja davčna politika.

A kljub temu ostaja za kakovostne kadre nezanimiva. Poslovno okolje je namreč za tuje kadre še vedno dokaj neprivlačno, ne le zaradi davčne politike, temveč tudi zaradi izjemno rigidne politike zaposlovanja in slabe odprtosti na zunanje trge.

Zopet se je izkazalo tudi, da slovenski izobraževalni sistem zna usposobiti kadre, z dobrimi veščinami in kompetencami, medtem ko je vseživljenjsko izobraževanje še vedno v povojih. Zaradi slabih zaposlitvenih razmer zato dobri kadri samo odtekajo, medtem ko pritoka tuje kvalificirane delovne sile skorajda ni.

Veliko izobraženih, a nezaposljivih kadrov V globalnem pogledu je raziskava sicer pokazala na veliko vrzel med povpraševanjem in ponudbo, saj mnogi, predvsem mladi, nimajo ustrezne izobrazbe, s katero bi lahko zasedli prosta delovna mesta.

Kljub 33 milijonom ljudi, ki ta trenutek iščejo zaposlitev na območju Evrope in Združenih držav Amerike, je namreč prostih več kot osem milijonov delovnih mest. Medtem je v nekaterih evropskih državah brez dela 50 odstotkov mladih.

Kot pravi, bo za ustvarjanje novih delovnih mest in izboljšanje ekonomskih kazalcev v Evropi potreben strukturni premik. "Vlade in podjetja bi morala delovati z roko v roki za zagotavljanje prvih delovnih izkušenj, primerne izobrazbe in vajeništva. Tako bi se mlade ljudi lažje pripravilo za potrebe določenih podjetij."

Dodal je, da je danes talent najpomembnejša prvina za konkurenčnost, tako za poslovno kot nacionalno ekonomijo. Zato potrebujejo poslovni modeli in posamezne države nov vpogled, ki bo podjetjem in državam omogočal uspeh na globalnem trgu.