Vzajemni skladi za začetnike

Foto: Ana Kovač

Kaj je vzajemni sklad?

Je premoženje vlagateljev, oblikovano z namenom, da ustvari dobičke za vlagatelje. S skladom upravlja posebno podjetje, ki se ji reče družba za upravljanje. Družba za upravljanje ni lastnica skladov, ki jih upravlja, skladi so last vlagateljev.

Vzajemni skladi imajo kot naložba kar nekaj prednosti.

Kako sklad služi za vlagatelje

Upravljavci sklada denar, ki ga vlagatelji naložijo v sklad, investirajo v vrednostne papirje, s katerimi se trguje na borzah. Kakšne naložbe bo imel sklad, opredeljuje naložbena politika. Osnove naložbene politike so razvidne že iz imena: delniški skladi nalagajo pretežno v delnice, mešani v delnice, obveznice in druge finančne instrumente, obvezniški v obveznice, denarni skladi pretežno v depozite in instrumente denarnega trga, kot so na primer zakladne menice. Vse podrobnosti tega, kako sklad nalaga sredstva, so opisane v Prospektu z vključenimi pravili upravljanja, v skrajšani obliki pa v Ključnih podatkih za vlagatelje.

Na KBM Infondu sredstva 22 skladov upravlja 8 upravljavcev. Foto: Boštjan Lah

Kako sta povezani varnost in donosnost nalaganja v vzajemne sklade

Sklad služi tako, da upravljavci kupijo vrednostne papirje bolj poceni, kot jih prodajo. Pri skladih beseda varnost ne pomeni, da vrednost enot ne more zanihati navzdol, ampak verjetnost uresničenja predvidenega izkupička.

Varčevalna vloga na banki je na primer varen produkt. Že ob vezavi lahko napovemo, koliko obresti bomo dobili ob koncu, saj je obrestna mera večinoma fiksna.

Pri skladih tudi nizkotvegani skladi pomenijo, da so nihaji nizki, ne pa fiksni. Na primer pri denarnih skladih, ki tudi sami nalagajo denar na primer v depozite, je realno pričakovati nekaj manj, kot pri vezani vlogi, vendar so v zameno mogoče izgube tudi zanemarljive. Zato se denarne sklade uporablja predvsem za umik denarja iz bolj tveganih skladov ali pred izplačilom, da vlagatelji zavarujejo do takrat dosežen donos, ali pa, če pričakujejo večje nihaje navzdol na trgu. Po drugi strani pri delniških skladih lahko dosežemo visoko donosnost ob visokem tveganju – mogoči so kratkoročni izidi od zelo slabega do zelo dobrega.

Po čem se skladi razlikujejo med seboj?

Skladi se razlikujejo po naložbeni politiki. Ta določa, koliko in kje lahko upravljavci investirajo sredstva sklada. Vse je razloženo v Prospektu z vključenimi pravili upravljanja. Na kratko poglejmo, po čem se razlikujejo:

• V kakšne vrednostne papirje nalagajo sredstva: delnice, delnice in obveznice, obveznice, instrumente denarnega trga…
• V geografski razpršenosti: globalni skladi nalagajo po vsem svetu, regionalni v posamezni regiji (na primer Azija, Evropa…), še ožje usmerjeni lahko celo v posamezno državo (veliko je skladov, ki nalagajo v ZDA, kjer pa je borzni trg tako zelo velik, da je dejansko regija zase).
• V panožni opredelitvi: obstajajo skladi, ki investirajo sredstva v enega ali več sektorjev – na primer v področje zdravstva, potrošnih dobrin, informacijske tehnologije, v sektor energetike in podobno.
• Skladi se lahko upravljajo tudi v skladu s katero naložbenih strategij – na primer strategijo 'value', kjer v portfelj sklada nalagajo izključno delnice, ki na borzi ne izkazujejo svoje vrednosti glede na poslovanje družbe, ali skladi, ki nalagajo samo delnice družb, ki nalagajo družbeno odgovorno.

Kako izberem pravega zase?

Vsak sklad je za nekoga primeren – in ni sklada, ki bi bil pravi za vse. Kateri skladi so primerni za vlagatelja, je odvisno najprej od naložbenega cilja (kaj, kako in do kdaj načrtuje investirati) in od osebne nagnjenosti k tveganju. Na Infondovi spletni strani je vprašalnik, na osnovi katerega lahko vidite, kakšni skladi so primerni za vas.

Naročnik oglasnega sporočila je KBM Infond.