Vrh slovenske energetike v Velenju o energetski prihodnosti

Tik pred začetkom javne obravnave nacionalnega energetskega programa se namreč Slovenija ukvarja z vprašanji ekonomske upravičenosti in ekološke sprejemljivosti šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Polne dvorane scenariji brez Teša niso zanimali.

Direktor direktorata za energetiko na gospodarskem ministrstvu Janez Kopač je ob tem spomnil, da nacionalni energetski program doslej ni vplival na vodenje energetske politike v Sloveniji, saj v aktualnem iz leta 2004 ni niti z besedo omenjena naložba v Teš 6, pač pa govori zgolj o izboljšavah četrtega in petega bloka.

Kopač o prevelikih finančnih zalogajih "Kljub temu smo danes sredi gradnje. To pa pomeni, da nacionalni energetski program žal v preteklosti ni imel nobene teže in upam, da bo to v prihodnje drugače," je dejal Kopač, ki se o izboru najverjetnejšega energetskega scenarija ni želel izjasniti, saj je to stvar ministrice za gospodarstvo in vlade. Čeprav so vsi relativno enakovredni med seboj, pa se mu najbolj verjetno vseeno zdi, da sta prevelik finančni zalogaj za zdaj t.i. intenzivna jedrski in plinski scenarij.

Kopač: Posvetiti intenzivnosti vlaganja v obnovljive vire energije

Glede na to, da je Teš 6 že skoraj sredi izgradnje in je tako rekoč dejstvo, ga noben energetski program ne more spregledati, meni Kopač in ob tem dodaja, da je hkrati najpomembneje pozornost posvetiti intenzivnosti vlaganja v obnovljive vire energije ter v njeno učinkovito rabo.

Slovenijo čakajo pomembnejše odločitve, kot je sedanje "prepiranje v domačem peskovniku" "Če bi čas lahko zavrteli za nekaj let nazaj, bi ob sedanjih spoznanjih zagotovo predlagali obnovo blokov štiri in pet, da bi funkcionirala do leta 2030, hkrati pa našli ustrezno nadomestilo tudi z uporabo plina, kolikor bi to bilo še potrebno ob intenzivni usmeritvi v obnovljive vire," je dejal Kopač in ob tem spomnil, da Slovenijo čakajo pomembnejše odločitve, kot je sedanje "prepiranje v domačem peskovniku", te pa nam narekuje okvir znotraj EU.

Tot: Dela na Tešu 6 potekajo po načrtih Prvi mož Teša Simon Tot je povedal, da dela na Tešu 6 potekajo po načrtih, pri tem pa priznal, da skrajno končna cena celotnega projekta še vedno ni dokončno znana, čeprav se bo to zgodilo kmalu. Med razlogi za to je navedel za zdaj še nedogovorjeno ceno montaže, omejitev eskalacijske vrednosti in obnovitev vseh glavnih terminskih točk, ki vplivajo na potek projekta.

"Možnost ustavitve projekta je nerealna"

"Vsi scenariji so mogoči, a ocenjujem, da je možnost ustavitve projekta nerealna. Ne le zato, ker je bilo vanj vloženega preveč denarja, pač pa tudi zaradi svetovnih razmer naraščanja porabe, zaradi česar je potrebno zagotoviti energetsko neodvisnost Slovenije. Za kaj takega pa potrebujemo nove vire električne energije," je dejal Tot.

Je bilo premalo nadzora pri dosedanjem izvajanju investicije? Udeležence okrogle mize je najbolj razburil predstavnik civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo Vili Kovačič, ki je zagovornik obnove četrtega in petega bloka. Kot je dejal, njihovi izračuni kažejo, da bi za takšno posodobitev potrebovali maksimalno 148 milijonov evrov, Tešu 6 pa očita premalo nadzora pri dosedanjem izvajanju investicije.

Janežič: Obnova sedanjih blokov je na dolgi rok nesmiselna

Direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Matjaž Janežič je temu ugovarjal, saj sta sedanja bloka stara več kot 35 let, zato je njuna obnova na dolgi rok nesmiselna. Takšen projekt ne bi odgovarjal niti zahtevam po ekonomski učinkovitosti, niti zahtevam po ekološki sprejemljivosti. Za takšno posodobitev bi bilo po njegovih besedah potrebnih najmanj 430 milijonov evrov, z nekaterimi dodatnimi stroški 536 milijonov evrov, ob tem pa bi bilo treba pokrivati še nekatere zaradi tega nastale stroške obratovanja rudnika.

Franc Žerdin: Treba je zbrati pogum Po besedah nekdanjega direktorja Premogovnika Velenje Franca Žerdina ima Slovenija že leta proizvodnjo električne energije razdeljeno tako, da jo tretjino proizvaja iz obnovljivih virov, tretjino iz termoelektrarn, tretjino pa iz nuklearke. Po njegovi oceni je takšna struktura postavljena dobro in ne vidi nobenega razloga za spremembe, z izjemo področja obnovljivih virov energije, kjer mora država zbrati pogum za dodatna vlaganja tudi v te projekte.