Vlada želi znižati proračunski primanjkljaj pod tri odstotke BDP

Že leta 2013 si želi znižati proračunski primanjkljaj pod tri odstotke BDP, ali je med načrtovanimi ukrepi za dosego tega cilja tudi zvišanje DDV, bo morda znano v četrtek. V skladu s poslovnikom DZ mora vlada sicer predlog državnega proračuna za naslednje leto skupaj s spremljajočimi dokumenti poslancem v obravnavo poslati vsako leto najpozneje do 1. oktobra. Šušteršič je na predzadnji seji vlade 20. septembra povedal, da intenzivna usklajevanja in oblikovanje razrezov proračuna še potekajo, ter da bo vlada končna predloga proračunov za prihodnji dve leti predvidoma potrdila 4. oktobra. Znižanje primanjkljaja naj bi dosegli predvsem s strukturnimi ukrepi Ob tem je ponovil zavezo vlade, da proračunski primanjkljaj že leta 2013 zniža pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Medtem ko je za letos v proračunu načrtovan primanjkljaj v višini treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), naj bi se prihodnje leto znižal na 2,5 odstotka BDP in v letu 2014 na 1,8 odstotka BDP. To namerava vlada po Šušteršičevih besedah doseči predvsem s strukturnimi ukrepi, s katerimi naj bi se znižali proračunski odhodki: pokojninsko reformo, ki bo imela učinke že prihodnje leto, ter prilagoditvijo javnega sektorja dejanskim ekonomskim zmožnostim. A hkrati je povedal, da je vlada v kontekstu priprave predlogov proračunov za leti 2013 in 2014 razpravljala tudi o veliko možnih rešitvah in ukrepih na prihodkovni strani proračuna. V medijih so se kmalu pojavila ugibanja o morebitnem zvišanju davka na dodano vrednot (DDV), vendar na ministrstvu teh ugibanj za zdaj niso potrdili.

Vsak proračunski uporabnik se bo moral prilagoditi določenemu cilju Za zdaj so neznani tudi načrti vlade glede varčevanja v javnem sektorju. Šušteršič je povedal le, da so se zaposlenost, plače in stroški dela v javnem sektorju v minulih letih še povečevali, ko so se v gospodarstvu že krčili. Tu je zato treba izvesti prilagoditev, ki je bila v gospodarstvu že narejena, je dodal.

Vsakemu proračunskemu uporabniku bodo tako po njegovih besedah določili cilj - ta bo izražen s številko in ne z odstotkom -, ki se mu bo moral prilagoditi, tudi z zmanjšanjem števila zaposlenih. Strategijo je vlada že dorekla, več bo znanega ob sprejemu predloga proračuna, je dejal, ni pa povedal koliko javnih uslužbencev utegne izgubiti delo.

Skromno gospodarsko rast bi lahko zabeležili leta 2014 Medtem je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj znižal napovedi o gospodarski rasti, v katerih je že upošteval ukrepe, ki jih pripravlja vlada. Namesto spomladi napovedanega 0,9-odstotnega skrčenja gospodarske aktivnosti se nam v letu 2012 obeta padec kar za dva odstotka. V letu 2013 se bo BDP znižal za dodatnih 1,4 odstotka, zatem pa bi leta 2014 lahko zabeležili skromno gospodarsko rast, je urad napovedal v 21. septembra predstavljeni jesenski napovedi gospodarskih gibanj.

Najvišjo dovoljeno višino proračunskih odhodkov za prihodnji dve leti je vlada določila že sredi julija. Medtem ko so za letos načrtovani v višini dobrih devet milijard evrov, bodo lahko prihodnje leto dosegli 9,5 milijarde evrov, v letu 2014 pa 9,3 milijarde evrov.

A na finančnem ministrstvu na tej podlagi niso mogli pripraviti takšnega razreza proračunskih prihodkov in odhodkov, ki bi bil sprejemljiv za vse. Potem ko je vlada v začetku avgusta zavrnila predlagana izhodišča za pripravo proračunov, so sporočili, da nekatera ministrstva zahtevajo nerealno visoke izdatke, zaradi vse bolj zaostrenega gospodarskega in javnofinančnega položaja pa ne bi bilo mogoče pripraviti proračuna, ki bi vse te predloge upošteval. Zato so napovedali nov krog usklajevanj in pripravo takšnega proračuna, ki bo predstavljal spodbudo za nadaljnje gospodarsko oživljanje, višanje bonitetne ocene Slovenije ter nižanje cene denarja na mednarodnih finančnih trgih.