Na seji ESS zagotovili večja neto izplačila #video

Dialog je bil "intenziven in bogat", skušali so poiskati boljše rešitve na področjih, kjer so ocenili, da je to mogoče – med drugim glede normirancev, nadomestila za delo od doma, dodatne splošne olajšave, delne indeksacije zneskov olajšav in neto letnih davčnih osnov, je na novinarski konferenci po seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) povedal državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič.

Pri noveli zakona o dohodnini soglasja ni

Dosegli so soglasje glede novel zakonov o trošarinah, o finančni upravi in o davčnem postopku, pri noveli zakona o dohodnini pa "soglasja pričakovano ni, nismo ga niti iskali, iskali smo pa dober dialog in čim boljše rešitve". Upoštevali so, kar je bilo mogoče upoštevati, je povedal Božič in dodal, da je ta dialog dobra popotnica za obravnavo davčne reforme.

Socialni dialog glede dohodnine je bil zgledno voden, veliko napora so vložili v iskanje kompromisnih rešitev in te tudi našli pri višji splošni olajšavi in nadomestilu za delo od doma ter vsaj delnem usklajevanju dohodninskih razredov in davčnih olajšav, je dejal predsednik sindikalne centrale Pergam Jakob Počivavšek. "Vlada je imela nehvaležno nalogo – popravljati ureditev, ki je na prvi pogled všečna, na drugi strani pa nevzdržna," je ocenil.

Stališča partnerjev se "ne ujemajo povsem"

Predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) Marko Lotrič je v imenu delodajalske strani ocenil, da je dialog, tudi že prej v delovnih skupinah, potekal "zelo v redu", da se pa stališča partnerjev ne ujemajo povsem. Glede sprememb pri normirancih je dejal, da podpirajo prizadevanja za razčiščevanje trga oz. konkurenčnosti med podjetji, da pa ne morejo najti soglasja glede obrtnih dejavnosti in manjših storitvenih podjetij.

"Srčno upam, da v nadaljevanju najdemo rešitev tudi za to kategorijo obrti in manjšega podjetništva," je povedal Lotrič. Glede dohodnine pa je dejal, da so jih pomirila zagotovila, da naj bi se neto izplačila povečala, saj da gre to v prid blažitvi draginje.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so proti predlaganim spremembam pri obdavčitvi normirancev. "Nedopustno je, da vlada spreminja davčno zakonodajo in slabša položaj normirancev v času energetske in vsesplošne draginje. Podjetja sedaj potrebujejo pomoč, da preživijo to krizo, ne pa dodatnih obremenitev," je, kot so sporočili iz OZS, na seji ESS opozoril predsednik zbornice Blaž Cvar. Menil je, da bodo predlagane spremembe vodile v zapiranje podjetij ter povečanje dela na črno in števila socialno šibkih. OZS poudarja, da obdavčitve podjetnika ni moč primerjati z obdavčitvijo plače zaposlenega, in vztraja, da se opravi analiza in se nato rešitve vključi v davčno reformo.

Pozdravljajo novelo zakona o pomoči gospodarstvu

Za gospodarstvo je bila po Lotričevih besedah sicer najpomembnejša točka energetika oz. novela zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen elektrike in zemeljskega plina. Pozdravljajo v četrtek potrjeni vladni predlog novele tega zakona, po katerem bi se sofinanciranje zvišalo s 30 na 50 odstotkov upravičenih stroškov, so si pa želeli, da bi se prag za vstop v pomoč z dvakratnika zvišanja stroškov za energijo znižal na 1,2- ali 1,5-kratnik, "ampak nam ni uspelo, baje da je tudi evropska regulativa na tem področju močna". Poudaril je, da je po mnenju gospodarstva edina rešitev za prihodnje leto kapica na cene elektrike, ki bi morala biti po njihovi oceni vsaj pri 200 evrih na megavatno uro.

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) niso zadovoljni s predlogom novele zakona o pomoči gospodarstvu. Kot so sporočili, je generalni direktor GZS Aleš Cantarutti na seji ESS dejal, da so razočarani, ker je bil delež pomoči s 30 na 50 odstotkov zvišan le pri enostavni pomoči ter ker vstopni prag ni bil znižan na 1,5-kratnik dviga stroškov. Menijo tudi, da bi bilo treba v zakonu črtati izjavo upravičenca glede vključitve dviga stroškov električne energije in zemeljskega plina v končne cene njegovih proizvodov in storitev.

Sindikalna stran je glede novele o pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen elektrike in plina mnenja, da bi bilo treba vendarle vključiti tudi varovalko, da bi se morala podjetja, ki bodo deležna pomoči, zavezati, da v določenem obdobju ne bodo odpuščala, je dejal Počivavšek, "ker je ukrep namenjen tudi varovanju delovnih mest".

Na mizi tudi predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna

Socialni partnerji so imeli na mizi tudi predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna. Kot je povedal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj, je finančni minister Klemen Boštjančič obrvi članov ESS dvignil predvsem z napovedmi glede proračunov za leti 2023 in 2024. "Zdelo se je, da ne napoveduje nič optimističnega," je dejal Štrukelj.

ESS je po njegovih besedah sicer precej časa namenil tudi postopkom za sklenitev dogovora z BiH in Srbijo v zvezi z zaposlovanjem. Trenutno predsedujoči ESS je tudi dejal, da bi si socialni partnerji želeli, da bi jim tudi drugi resorji namenili toliko možnosti in prostora za razpravo in predloge izboljšav zakonskih predlogov, kot jim jih je finančno ministrstvo.

Predloge sprememb zakonov vlada obravnavala včeraj

Vlada je včeraj obravnavala predloge sprememb več zakonov s področja davkov, ki med drugim predvidevajo spremembe pri dohodninski splošni olajšavi in obdavčitvi normirancev ter cenejšem gorivu za kmete in izdajanju računov. Potrjevala jih bo po današnji seji ESS, je napovedal finančni minister Klemen Boštjančič.

"Gre za prvo fazo sprememb, za prenovo davčne zakonodaje pa si bomo vzeli nekoliko več časa," je včeraj na novinarski konferenci po seji vlade dejal Boštjančič. In kakšne so ideje vlade? V večini primerov predvsem razveljavljajo spomladi sprejeto davčno reformo prejšnje vlade.

Novice Zadolževanje Slovenije je vse dražje. Kaj to pomeni za Golobove načrte?

Redno zaposleni

Pri dohodnini naj bi se med drugim splošna olajšava z zdajšnjih 4.500 evrov v letu 2023 zvišala na 5.000 evrov. Olajšava se tako leta 2023 ne bi zvišala na 5.500 evrov, prav tako ne bi bilo dodatnih postopnih zvišanj na 7.500 evrov do leta 2025, kot določa veljavni zakon.

Poleg tega se bo predvidoma zvišal skupni dohodek, od katerega se poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, in sicer s 13.716,33 evra na 16.000 evrov.

Kot je že bilo napovedano, naj bi se stopnja v zadnjem, 5. dohodninskem razredu zvišala z zdajšnjih 45 na 50 odstotkov.

Novice Ekonomist Masten, kako naj to zimo poskrbim za svojo družino? #intervju

Kaj bo to pomenilo za vašo plačo?

Po izračunih ministrstva za finance se bo zaposlenemu z minimalno plačo neto letna plača prihodnje leto glede na leto 2022 zvišala za 478 evrov, v primerjavi s trenutno veljavno ureditvijo za leto 2023 pa bo višja za 318 evrov. Zaposleni s povprečno plačo bo imel leta 2023 za 130 evrov višje izplačilo glede na letošnje leto, glede na trenutno ureditev za leto 2023 pa bo izplačilo nižje za 130 evrov.

Zaposlenemu s plačo v višini dveh povprečnih plač se bo neto plača zvišala za 165 evrov letno glede na sistem, veljaven v letu 2022, glede na trenutno ureditev za leto 2023 pa znižala za 165 evrov letno. Zaposlenemu s plačo v višini šestih povprečnih plač pa se bo letna neto plača znižala za 1.340 evrov glede na leto 2022, glede na trenutno ureditev za leto 2023 pa bo nižja za 1.790 evrov letno, pri čemer je upoštevano tudi zvišanje stopnje v zadnjem dohodninskem razredu s 45 na 50 odstotkov.

Predvidena je tudi uvedba olajšave za mlade do 29. leta starosti, in sicer se bo davčna osnova od dohodkov iz delovnega razmerja znižala za 1.000 evrov. Za zaposleno osebo z minimalno plačo bo po navedbah ministrstva to pomenilo 160 evrov več neto na leto, zaposlenemu s povprečno plačo za 260 evrov neto letno in zaposlenemu z dvakratnikom povprečne plače za 330 evrov neto letno.

Predlog odpravlja samodejno usklajevanje višin zneskov olajšav in neto letnih davčnih osnov ter uvaja spremenjen mehanizem usklajevanja, po katerem se bodo, kot je povedal minister, predvidoma od leta 2024 usklajevale s polovično rastjo plač.

Novice Guverner Banke Slovenije o tem, ali je najhujše šele pred nami

Samostojni podjetniki

Precejšnje spremembe so predvidene pri obdavčitvi samostojnih podjetnikov, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Za s. p., ki imajo do 25 tisoč evrov dohodka, se ne bo spremenilo nič, za del dohodka nad 25 tisoč in do sto tisoč evrov pa se bodo priznani normirani odhodki znižali na 40 odstotkov (zdaj 80 odstotkov, a največ 80 tisoč evrov), pogoj bo vključenost v pokojninsko in invalidsko zavarovanje vsaj devet mesecev (prej pet mesecev). Priznani normirani odhodki bodo na 40 odstotkov znižani tudi za vse popoldanske s. p. (zdaj do 50 tisoč evrov prihodka 80 odstotkov, a največ do 40 tisoč evrov).

Za polne normirance s 60 tisoč evrov dohodka se bo po navedbah ministrstva tako davek zvišal z 2.400 na 5.200 evrov, s 100.000 evrov dohodka s 4.000 na 10.000 evrov.

Popoldanski normiranci

Za popoldanske normirance s 15 tisoč evrov dohodka se bo davek zvišal s 600 na 1.800 evrov, s 25 tisoč evrov dohodka s 1.000 na 3.000 evrov, s 60 tisoč evrov dohodka s 4.000 na 8.000 evrov in s 100.000 evrov dohodka z 12 tisoč na 16 tisoč, so izračune predstavili na ministrstvu.

Novice Gospodarska rast: prihodnje leto bo slabše od prvih napovedi

Preostale ideje vlade

PRIHODKI OD NAJEMNIN

Pri oddajanju premoženja v najem naj bi se stopnja davka, kot je bilo napovedano, vrnila na 25 odstotkov, priznani normirani stroški naj se ne bi spremenili.

NOVI DAVKI NA IZPLAČANE DELNICE 

Predvidena je ponovna uvedba obdavčitve izplačanih delnic ali deležev v primeru odsvojitve v okviru pridobivanja lastnih delnic ali deležev, in sicer bo to predvidoma obdavčeno, kot so dividende.

MANJ DAVKOV ZA KMETE

Na novo je v predlogu sprememb predvideno, da bodo davka oproščena vsa t. i. zelena plačila v kmetijstvu in 50 odstotkov plačil za kmetovanje v težjih razmerah.

DELO NA DOMU

Nadomestilo za delo na domu, ki se ne bo vštevalo v davčno osnovo, bo po predlogu določeno glede na letno povprečno plačo v državi, preračunano na mesec, in sicer v višini 0,20 odstotka povprečne plače, kar pomeni okoli štiri evre na dan. Zdaj ga delodajalec določi glede na realne stroške in je vezano na mesečno plačo zaposlenega.

CENEJŠI BENCIN ZA KMETE

Z novelo zakona o trošarinah namerava vlada spremeniti sistem, po katerem lahko kmetje z zamikom, naslednje leto, dobijo vrnjene 70 odstotkov trošarine na dizelsko gorivo, ki ga potrebujejo za delo. Po predlogu bodo imeli 76 odstotkov nižjo trošarino, in sicer že ob točenju goriva, ki bo za ta namen obarvano (kot je kurilno olje). Na bencinskih servisih, ki bodo to omogočali (po navedbah ministrstva jih bo okoli 200), ali ob naročilu na dom se bodo kmetje identificirali, trgovec pa bo pri finančni upravi preveril, ali so do tega goriva upravičeni. Ta sistem bo veljal za tiste nosilce kmetijskih gospodarstev, ki letno porabijo vsaj 540 litrov goriva za kmetijska zemljišča, 150 litrov za gozdna zemljišča ali imajo vsaj 41 čebeljih panjev, ki jih prevažajo s prirejenimi vozili.

RAČUNI SPET OBVEZNI

Z novelo zakona o potrjevanju davčnih računov bo predvidoma ponovno obvezno izdajanje računov v papirni ali elektronski obliki. Ministrstvo predlaga, da bodo morali kupci račun zadržati do izhoda iz poslovnega prostora, neizdaja ali neprevzem računa pa bo prekršek z zagroženo globo v višini 40 evrov. "Poenostavitve na tem področju so potrebne, a se je za ta sistem (ko se račun v papirni obliki izda le na izrecno zahtevo kupca) izkazalo, da preveč odpira možnosti sivi ekonomiji," je dejal minister.

Novice Spopad z draginjo: "Kdor bo porabil manj, bo plačal nizko ceno. Kdor pa več ..."