Vizjak: Zakonodaja ne more biti oblikovana zgolj po meri delodajalcev

V okviru dogodka Prihajajoče spremembe delovnopravne zakonodaje - priložnost za hitrejši izhod iz gospodarske krize? so predstavniki delodajalcev, sindikatov in vlade razpravljali o predvideni reformi trga dela. Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Milan Lukić je v uvodnem nagovoru opozoril, da so razmere v slovenskem gospodarstvu dramatične in da jih je mogoče izboljšati le s korenitimi reformami. V tej luči je izpostavil, da je rigidna delovnopravna zakonodaja za delodajalce velik problem. Delodajalci zadovoljni z izhodišči predstavljenimi julija Po njegovih besedah so bili z izhodišči reforme trga dela, ki jim jih je julija predstavil premier Janez Janša, zelo zadovoljni, saj so nakazovala večjo prožnost. Predlog reforme, ki je septembra prišel na pogajalsko mizo, pa še zdaleč ni izpolnil njihovih pričakovanj in naj bi delodajalce še dodatno obremenil, je dejal. Lukić je spomnil, da rdečo nit njihovih prizadevanj predstavlja zunanja in notranja prožnost, tako da bi se lahko delodajalci prilagajali razmeram na trgu dela tudi s številom zaposlenih in s fleksibilnim urejanjem delovnega časa delavcev v podjetju. Kot je poudaril, ne zahtevajo novih izumov, temveč zakonodajo, primerljivo s tisto, ki jo imajo denimo v Nemčiji in Avstriji. Kozmetični popravki v predlogu zakona o delovnih razmerjih (ZDR) niso dovolj, je izpostavil.

Vizjak zanika, da gre zgolj za kozmetične popravke Minister Andrej Vizjak, ki je v nadaljevanju predstavil predlog delovnopravne zakonodaje, se s tem ni strinjal. Opozoril je, da reforme trga dela ne sestavlja le predlog prenovljenega ZDR, temveč tudi predlog prenovljenega zakona o urejanju trga dela.

Prepričan je, da predlagana reforma prinaša več elementov dodatne prožnosti. Med njimi je izpostavil predvideno poenostavitev in deformalizacijo postopkov odpuščanja iz krivdnega in poslovnega razloga. Manj naj bi bilo namreč procesnih in formalnih opravil, zaradi katerih po obstoječi zakonodaji delodajalci množično izgubljajo delovne spore na sodiščih. Delodajalec pa bo moral pri odpuščanju še vedno navajati razloge, saj mora Slovenija spoštovati mednarodne zaveze, ki jih denimo Avstrija ni ratificirala.

Odpovedne roke nameravajo prepoloviti Minister je ob naštevanju ukrepov, pomembnih za delodajalce, še spomnil, da nameravajo prepoloviti odpovedne roke. Medtem ko je zdaj najdaljši 120 dni, bi bil po novem 60 dni, je navedel. Dodal je, da s predlogom reforme znižujejo tudi odpravnine in nadomestilo za čakanje na delo.

Ministrstvo za delo predlaga tudi uvedbo začasnih in občasnih del za upokojence in brezposelne. Zagotovo naj bi bila tovrstna dela na voljo vsaj za prve, ta fleksibilna oblika pa bi lahko koristila delodajalcem, verjame Vizjak. Spomnil je še, da krepijo ukrepe aktivne politike zaposlovanja, in sicer zlasti za mlade. Med drugim tako predvidevajo subvencioniranje socialnih prispevkov za prvo obdobje prve zaposlitve mladih.

Minister se je dotaknil tudi socialnega dialoga. Kot je povedal, mora biti reforma usklajena s sindikati in delodajalci, sicer se bo znašla na referendumu. Prav zato zakonodaja ne more biti oblikovana zgolj po meri delodajalcev, je poudaril.