Vizjak: Padec konkurenčnosti Slovenije je alarmanten

"Najprej velja poudariti kreditni krč, s katerim se slovensko gospodarstvo sooča vse od leta 2008, zaradi katerega podjetja ne uspejo dobiti kreditov niti dodatnega kapitala za perspektivne razvojne projekte, zato seveda težje konkurirajo v evropskem in globalnem prostoru," je zapisal Vizjak.

V SDS predlagamo sklad za odpravnine Po njegovem mnenju bi bilo treba tudi na področju trga dela slediti principu, da je podjetjem na voljo delovna sila, kadar imajo delo, v primeru izpada naročil oziroma posla pa ne trpijo pretiranih posledic pri morebitnem odpuščanju zaposlenih. "Zato v SDS predlagamo sklad za odpravnine, ki bi pomembno ublažil posledice odpuščanja, tako za delavce kot za delodajalce v primeru, da pride do izpada posla oziroma naročil pri posameznem delodajalcu. V sodelovanju s socialnimi partnerji je potrebno najti tudi druge rešitve, s katerimi bi razbremenili delo davkov in prispevkov," je zapisal.

Odprava administrativnih ovir je zastala Ob tem je opozoril, da je odprava administrativnih ovir v mandatu vlade premiera Boruta Pahorja povsem zastala, "zato se ni čuditi, da to v negativnem smislu beležijo tudi mednarodne lestvice konkurenčnosti slovenskega gospodarstva". Po njegovem mnenju je treba predvsem poenostaviti pridobivanje raznih dovoljenj ter zmanjšati število potrebnih dovoljenj.

"Padec konkurenčnosti slovenskega gospodarstva je alarmanten podatek, zato upamo, da se bodo vsi odgovorni s tem nemudoma soočili in tudi učinkovito spopadli," je še pozval poslanec največje opozicijske stranke.

Svetlik: Predlog sprememb je pripravljen

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve se zaveda, da so področja, zaradi katerih je bila Slovenija tudi na najnovejši lestvici WEF slabo ocenjena, dejansko šibkost. Prav zaradi tega so že pred časom pripravili predlog konkretnih sprememb zakona o delovnih razmerjih, ki večinoma ureja ta področja, poudarja minister Ivan Svetlik.

"Zavedamo se, da so področja, kjer je bila Slovenija že večkrat slabo ocenjena - to je prožnost oblikovanja plač, rigidnost zaposlovanja, praksa najemanj (zaposlovanja) in odpuščanja - dejansko naša šibkost," je pojasnil minister.

Večja zaščita za najbolj izpostavljene delavce Glavni namen sprememb je povečati prožnost in učinkovitost pri postopkih zaposlovanja, odpuščanja in urejanja delovnih razmerij. Hkrati želijo s tem tudi v večji meri zaščititi delavce, ki so trenutno izpostavljeni najbolj prožnim oblikam zaposlovanja - npr. zaposleni za določen čas - ter povečati interes delodajalcev za zaposlovanje starejših delavcev, ki bodo v prihodnje v najtežjem položaju na trgu dela.

Predlog teh sprememb je že nekaj časa nared in čaka na pripravljenost socialnih partnerjev za obravnavo v okviru Ekonomsko socialnega sveta, navaja minister.

Obenem pojasnjuje, da se Slovenija zelo nizko uvršča tudi z vidika sodelovanja med delom in kapitalom, kjer država nima neposredne vloge. "To je mogoče razumeti tudi kot (pre)majhno aktivnost socialnih partnerjev pri reševanju tistih zadev, ki so prepuščene njihovemu dogovarjanju," pravi Svetlik.

Deloma je to po njegovih besedah mogoče zaradi tega, ker sedanja zakonska ureditev - zakon o delovnih razmerjih - ureja veliko tovrstnih vprašanj, ki bi bila lahko prepuščena kolektivnim pogodbam oziroma dogovarjanju med socialnimi partnerji, deloma pa zato, ker so v preteklosti sindikati in delodajalci dostikrat našli skupni interes in se dogovorili o rešitvah, katerih stroške je pokrila država, kar pa ni več mogoče.

"Sindikati delujejo kot skupina pritiska na vlado" "Posledica tega je, da sindikati pri nas delujejo bolj kot skupina pritiska na vlado, ne pa da bi rešitve iskali v okviru socialnega partnerstva, torej dogovarjanja neposredno z delodajalci, kot je to običajno v drugih državah," je sklenil minister.