Vizjak neuspešno predlagal neuskladitev minimalne plače z inflacijo

Delodajalci so ta predlog podprli, sindikati pa so ga ostro zavrnili. Minimalna plača se bo zato le zvišala. Minister za delo Andrej Vizjak je na novinarski konferenci po seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) v Ljubljani izpostavil opozorila Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ter delodajalcev, da bo zvišanje minimalne plače negativno vplivalo na konkurenčnost slovenskega gospodarstva in na delovna mesta.

Ob tem je spomnil, da se minimalna plača v skladu z zakonom vsako leto usklajuje najmanj z višino rasti cen življenjskih potrebščin. Skladno s tem je predlagal, da se ob soglasju socialnih partnerjev ta zakon spremeni, tako da letos uskladitve oz. zvišanja minimalne plače ne bi bilo.

Tega soglasja zaradi nasprotovanja sindikatov ni bilo, zato bo minimalna plača skladno z zakonom z januarjem višja za 2,7 odstotka in bo znašala 783,66 evra.

Hribar Milič: Z zvišanjem minimalne plače se pojavlja tudi pritisk na ostale plače Delodajalska stran je bila nad potekom razprave v tem delu razočarana. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je opozoril na "domino efekt", ki ga ima zviševanje plač v Sloveniji. Po njegovih besedah se z zvišanjem minimalne plače pojavlja tudi pritisk na ostale plače. Opozoril je še, da vse manjši razkorak med plačami pelje v "uravnilovko in pospešeno izgubo delovnih mest".

Sami so zato spremembi zakona o minimalni plači zelo naklonjeni. Člen, ki govori o usklajevanju te plače z rastjo cen življenjskih potrebščin bi spremenili tako, da bi bilo to pogojeno z "neko" pozitivno gospodarsko rastjo in rastjo plač.

Sindikati so tovrstne predloge ostro zavrnili. Sodelavka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andreja Poje je poudarila, da se je lani cena hrane in brezalkoholnih pijač zvišala za več kot štiri odstotke in da je večina dohodkov tistih, ki prejemajo minimalno plačo, namenjena prav prehrani in ostalim življenjskim potrebščinam.

"Prav tako ne moremo slediti ideji, da bi uskladitev ogrozila konkurenčnost v taki meri, da se ta dvig ne bi opravil. Gospodarstvo ima probleme na drugih področjih," verjame. V tej luči je naštela prezadolženost podjetij, plačilno nedisciplino, sivo ekonomijo in damping. "Marsikaj se da narediti drugje," je zatrdila.

Pojetova je navedla še, da bo potrošnjo, ki se zdaj zmanjšuje, z njo pa bruto domači proizvod, okrepila le realna rast plač.

Podobne argumente je bilo mogoče na delodajalski in delojemalski strani slišati tudi pred pogajanji. Tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer je v zvezi z uskladitvijo minimalne plače z inflacijo dejal, da bo še povečala brezposelnost.

Antauer: Delodajalci ne odpuščajo, ker si to želijo, ampak ker morajo "To je realnost. Delodajalci ne odpuščajo, ker si to želijo, ampak ker morajo. Na eni strani imamo blazne besede, kako povečati zaposlenost, konkurenčnost, hkrati pa z akti to konkurenčnost zmanjšujemo," je bil kritičen.

"Mi prihodnosti te države ne moremo reševati s približevanjem romunski nizki ceni dela," pa je izpostavil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. Če vlada v pol leta ne bo sprožila nobenega projekta, ki bi prinesel nova delovna mesta, po njegovem mnenju ne bo mogoče priti nikamor.

"Če je vse zgolj v rezanju in omejevanju, smo v katastrofi. To je eden od razlogov, da je ta vlada zapeljala državo v poglobljeno recesijo. Iz nje ne moremo na način, ki ga je predlagala. Vlada je tu povsem neuspešna in bi morala oditi," je sklenil.