Vinjak znamo izdelati tudi Slovenci #video

Ste že slišali, da ga znamo izdelati tudi Slovenci? Vinski destilat je sicer podoben konjaku, vendar se lahko to ime uporablja zgolj za pijače, ki prihajajo iz geografskega okoliša francoskega mesta Cognac.

Prvi slovenski vinjak so natanko pred letom dni v čast in spomin minulim vinskim mojstrom proizvedli v Vinski kleti Metlika. V mogočni, pod zemljo zgrajeni 108 metrov dolgi kleti posebnega tunelskega tipa nastajajo tudi najbolj žlahtna belokranjskega vina. Nikoli enaka, a zato pristna in edinstvena.

Metliška črnina in Belokranjec

Abrahamovka metliška črnina je najstarejša med steklenicami v arhivu. In prav Metliška črnina in Belokranjec, ki sta najpomembnejši blagovni znamki zadružne kleti, se lahko pohvalita z nazivom priznano tradicionalno poimenovanje.

"To so vina, ki so pridelana samo v Beli krajini, iz natanko določenih sort grozdja in natanko določene sestave. Gre za to, da so vina bolj kakovostna. S tem izkazujemo njihovo istovetnost oziroma avtentičnost," je pojasnil Jure Štalcar, glavni enolog v Vinski kleti Metlika.

V vinski kleti sicer pridelujejo več kot 20 različnih vrst vin, pridelajo pa okoli 750 tisoč litrov rujne kapljice na leto.

Vinska klet Metlika, KZ Metlika, ima 26 hektarjev svojih vinogradov. Sprejemajo tudi grozdje belokranjskih vinogradnikov, ki jim ga dobavljajo vsako leto. Sodelujejo s 113 belokranjskimi vinogradniki, ki si stojijo ob strani že vse od leta 1909, ko so v Beli krajini ustanovili prvo vinarsko zadrugo. Skupaj so dosegli mnogo pionirskih premikov.

"Leta 1981 je prišel iz naše kleti prvi slovenski rose, pet let pozneje pa še prvo ledeno vino v takratni Jugoslaviji," je povedala Simona Žugelj Cajnar iz Kmetijske zadruge Metlika.

Svoj prvi rojstni dan slavi stari vinjak

Letos pa ne praznuje le metliška črnina, svoj prvi rojstni dan slavi tudi njihov stari vinjak. Njegovo ime ni naključje.

"Izhajamo iz zgodovine. Mathia de Luca je bil član ene pomembne metliške rodbine, ki se je ukvarjala s trgovanjem vina. Nekateri pisni viri pravijo, da tudi z vinjakom. Sam je prodal več vina kot vsi preostali na tem območju skupaj," je poudarila Žigelj Cajnarjeva.

Bojijo se, da jim ga bo kmalu zmanjkalo

Gre za vinski destilat žametne črnine. Prestiž v jantarni barvi. "Glede na to, da gre za nekaj novega na slovenski sceni, se je reklama od ust do ust zelo dobro prijela in nas tarejo sladke skrbi, da nam ga bo kmalu zmanjkalo," se je pohvalila.

Njegovo kakovost je priznala tudi stroka. Lani je na prestižnem ocenjevanju International wine and spirits competitions dobil srebrno medaljo.

Skrivnost za prefinjenost tega žlahtnega destilata se skriva v izbranem grozdju, skrbno izpeljani destilaciji in petih letih zorenja v 225-litrskih hrastovih sodih barik.