Vasle letos ne pričakuje dodatnega zadolževanja Slovenije

Konec prvega četrtletja je tako javni dolg države znašal 45,2 odstotka BDP, direktor Umarja Boštjan Vasle pa dodatnega zadolževanja letos ne pričakuje. Kot je Vasle pojasnil na novinarski konferenci v Ljubljani, je imela Slovenija pred krizo potencial za gospodarsko rast na ravni med 3,5 in štirimi odstotki. Takšna rast je ob relativno nizki mednarodni zadolženosti, ki je znašala približno 23 odstotkov BDP, omogočala vzdrževanje sistemov socialne varnosti. Zadolženost zaradi krize povečali za dvakrat Kriza je potencial za rast znižala na raven med 1,5 in 2,5 odstotka, zato je Slovenija s ciljem ohranitve sistemov socialne varnosti svojo zadolženost povečala za približno dvakrat na 45,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) ob koncu prvega letošnjega četrtletja.

"V zadnjih letih je prišlo do preobrata v razvojnem delu Slovenije, ki kaže, da brez resnejših rezov v strukturo gospodarstva povratek na tranzicijo dohitevanja razvitejših držav, ki se je prekinila pred dvema letoma, ne bo mogoč," je poudaril direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Slovenija izdala še eno evrsko obveznico Razlog za povečanje dolga je večji proračunski primanjkljaj, ki je posledica krize in v zvezi z njo sprejetih ukrepov, ter zadolževanje države za naprej. Ministrstvo za finance je namreč ocenilo, da so bile v danem trenutku razmere na mednarodnih finančnih trgih relativno ugodne, država je izdala še eno evrsko obveznico in ta denar naložila v banke.

"Trenutno depoziti države v bankah znašajo 3,2 milijarde evrov, kar pomeni, da je v javni dolg vštetih tudi nekaj depozitov države," je pojasnil Vasle. Glede na precej velike depozite v bankah direktor Umarja ne pričakuje dodatnega zadolževanja oziroma proračunska gibanja ne kažejo potrebe po tem.

Vasle sicer ne izključuje možnosti, da bi finančno ministrstvo ocenilo, da so v danem trenutku razmere na mednarodnih finančnih trgih bolj ugodne kot v začetku leta, in bi država izvedla še eno zadolžitev, ki bi služila potrebam proračunskega primanjkljaja v prihodnjem letu. "To je sicer le možnost, saj ni nobenih signalov, da se bo to zgodilo," je zatrdil Vasle.

Radićeva: Javni dolg hitro narašča O javnem dolgu Slovenije je na kratko spregovorila tudi ministrica za gospodarstvo v odstopu Darja Radić, ki je predstavila delo ministrstva v svojem mandatu. Po njenih besedah gledano globalno Slovenija ni tako zadolžena, kot je mnogo držav, problem Slovenije pa je, da javni dolg hitro narašča.

Po osebnem mnenju Radićeve je pri tem dilema, za kaj se zadolžiti: "Če bi nam dolg narasel za investicije v produktivne naložbe, v gospodarstvo, v razvoj, bi bilo to zame celo sprejemljivo." Vprašanje pa je, kam je šel ta dolg, še pravi Radićeva, ki je prepričana, da ni šel za omenjene investicije, ampak druge stvari. "To pa je slabo," meni.