V stečaj še Zvon Ena Holding

Za stečajno upraviteljico je bila imenovana dosedanja prisilna upraviteljica Mojca Breznik, sodišče pa je upnike pozvalo, da v treh mesecih oz. do 28. maja prijavijo terjatve. V NLB-ju niso verjeli v uspešnost prisilne poravnave Okrožno sodišče v Mariboru je tako zaključilo postopek v zvezi z ugovorom proti vodenju prisilne poravnave v korist NLB, sicer največje upnice Zvona Ena, ki je zahtevala stečaj omenjene finančne družbe. V največji državni banki so ves čas postopka na sodišču vztrajali, da ne verjamejo v uspešnost prisilne poravnave ter zatrjevali, da Zvonu Ena ne nameravajo reprogramirati dolgov. Potem ko je tudi Abanka sodišču poslala dopis, v katerem zagotavlja, da Zvonu ne namerava reprogramirati terjatev, v NKBM pa so z dopisom zavrnili navedbe, da bi med njimi in Zvonom obstajal kakršenkoli dogovor o prodaji delnic, usodi omenjene družbe ni pomagalo niti prisilni poravnavi naklonjeno izvedensko mnenje Franca Kolenca. Rešitev iskali pri tujih strateških partnerjih Še na zadnjem naroku konec januarja so predstavniki Zvona Ena skušali sodišče in NLB prepričati, da naj bi z avstrijsko konzultantsko družbo MCS v navezi z nemško investicijsko družbo TAP09 sklenili dogovor o strateškem vstopu v Zvon Ena, pri čemer bi ta investitor nase prevzel vsaj 40 odstotkov neposrednih obveznosti do NLB. Očitno tudi iz tega dogovora ni bilo nič, potem ko se je taista nemška družba že pred časom omenjala kot tista, ki naj bi jo zanimal vstop v medtem že propadlo Gospodarstvo Rast. Zvon Ena, ki je bil v postopku prisilne poravnave od marca lani, je v spremenjenem načrtu, ki ga je sodišču vložil junija lani, upnikom ponudil prisilno poravnavo z zmanjšanjem in odložitvijo zapadlosti terjatev ali s konverzijo terjatev v osnovni kapital. Izguba večinskega lastništva v družbi T-2 Družba je upnikom ponujala bodisi zmanjšanje navadnih terjatev za 84 odstotkov in odlog plačila preostanka terjatev (16 odstotka) najpozneje do konca leta 2015 bodisi pretvorbo terjatev v kapital družbe. Načrti so postali bolj ali manj neizvedljivi potem, ko je postalo jasno, da je Zvon Ena ostal brez večinskega lastništva v telekomunikacijski družbi T-2. Terjatve je v postopku prisilne poravnave prijavilo 48 upnikov v skupni vrednosti 708 milijonov evrov. V prisilno poravnavo je dvomila tudi prisilna upraviteljica Breznikova, ki je priznala za 621,4 milijona evrov terjatev, prerekala pa jih za 86,5 milijona evrov. NLB je prijavila za skoraj 63 milijonov evrov ločitvenih terjatev, skupaj pa ima kar za 148 milijonov evrov priznanih terjatev.