V Sloveniji najmanj 561 evrov mesečne plače. Kaj pa v tujini?

Ob pozitivnih ocenah gospodarske rasti so sindikati prepričani, da je čas tudi za dvig minimalne plače. Tako so s prvim septembrom začeli zbiranje pet tisoč podpisov za redefinicijo minimalne plače.

561 evrov na mesec prejema 36 tisoč delavcev Minimalno plačo je junija letos prejemalo več kot 36 tisoč delavcev, kar je šest odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji. Ti mesečno na svoj račun prejemajo 561 evrov neto plače (bruto znesek je dobrih 790 evrov).

Glede na podatke OECD je to 4,70 evra bruto na uro, kar je 32 centov manj od povprečne minimalne plače držav članic OECD, ki imajo uzakonjeno minimalno plačo.

Najvišji minimalni zaslužek imajo v Avstraliji, kjer morajo delodajalci delavcu za uro dela nakazati najmanj 8,63 evra. Med državami Evropske unije imajo najvišjo minimalno urno postavko uzakonjeno v Luksemburgu, in sicer 8,43 evra. V Nemčiji medtem delavci zaslužijo najmanj dobrih šest evrov in pol.

V EU delavci z najnižjimi postavkami manj kot v Sloveniji zaslužijo v Grčiji, na Portugalskem, Poljskem, Slovaškem, Madžarskem ter v Estoniji in Latviji.

Brez dodatka za nočno in praznično delo Pri teh podatkih pa je treba upoštevati, da so v minimalno plačo v Sloveniji vključeni vsi dodatki, z izjemo plačila prek polnega delovnega časa. V večini drugih Evropskih držav po navedbah ministrice za delo Anje Kopač Mrak delavci dobijo še dodatke za nočno, nedeljsko ali praznično delo, če delajo tudi takrat.

Prav to pa je tisto, kar bode sindikate, to si želijo z redefinicijo minimalne plače spremeniti. Ministrica se s tem strinja, a poudarja, da je treba najti soglasje za spremembo definicije tudi tako, da s tem ne bi dodatno obremenili delodajalcev.

NSi bi tistim z minimalnimi prihodki dala 13. plačo Svoj predlog dviga minimalnih mesečnih dohodkov imajo tudi v NSi – omejili bi obveznosti plačevanja prispevkov za socialno zavarovanje, kar bi se najbolj poznalo pri minimalni plači, ki bi se dvignila za devet odstotkov.

Minimalna plača bi se tako, ne da bi dodatno obremenili delodajalce, dvignila na 612 evrov neto. Mesečno bi tako delavci z najnižjimi prihodki na račun dobili dodatnih 51 evrov, na letni ravni pa 612 evrov.

Vsi ukrepi, ki jih predlagajo v stranki, bi državo stali 600 milijonov evrov primanjkljaja, ki pa bi ga po njihovih napovedih zakrpali z večjo porabo. S predlogom želijo zdaj najprej navdušiti delodajalce in sindikate, nato pa tudi vlado.