Ponedeljek, 13. 5. 2024, 15.13
2 tedna
Tuje neposredne investicije 2024: Optimizem med investitorji se nadaljuje
Globalno svetovalno podjetje Kearney je izdalo Indeks zaupanja v tuje neposredne investicije 2024. Gre za mnenjsko raziskavo za investitorje glede prihodnjih (triletnih) tokov tujih neposrednih investicij in priložnosti za umetno inteligenco. Letošnji rezultati kažejo, da investitorji glede svetovnega gospodarstva ostajajo še naprej optimistični. ZDA že 12. leto zapored zasedajo prvo mesto na svetovni lestvici, sledita ji Kanada in Kitajska.
V raziskavi je 88 odstotkov sodelujočih potrdilo, da nameravajo v naslednjih treh letih povečati svoje tuje neposredne investicije, kar je za šest odstotkov več kot lani. Poleg tega jih 89 odstotkov meni, da bodo tuje neposredne investicije pomembnejše za dobičkonosnost in konkurenčnost njihovih podjetij v naslednjih treh letih, so zapisali pri Kearneyu. Povečala se je tudi njihova stopnja navdušenja nad svetovnim gospodarstvom. Medtem ko se stopnja optimizma na zmernih 64 odstkotkih, se je stopnja pesimizma v primerjavi z lanskim letom opazno zmanjšala, in sicer s 35 na 29 odstotkov.
Na lestvici že 12. leto zapored vodijo ZDA, na drugem mestu je Kanada, na tretjem pa Kitajska. Sledita jim Velika Britanija in Nemčija. Države jugovzhodne in centralne Evrope, kamor sodi Slovenija, se po pravilu na to lestvico ne uvrščajo. Izjema zaradi velikosti gospodarstva je Poljska, sicer pa so se poleg nje na seznamu prvič zašli še Čile, Romunija, Peru, Madžarska, Urugvaj in Oman.
Geopolitična tveganja naraščajo
Kljub izraženemu optimizmu glede tujih neposrednih investicij pa investitorji ostajajo previdni, saj v svetu naraščajo geopolitična in druga tveganja, pojasnjuje Branko Žibret, partner in direktor v podjetju Kearney. Nenazadnje je kar 85 odstotkov sodelujočih v raziskavi napovedalo, da bodo te napetosti vplivale na njihove naložbene odločitve inbodo raje investirali v bližnjih ali prijateljskih trgih.
Dodaten dejavnik tveganja v prihodnjem letu, ki ga omenjajo investitorji, je bolj restriktivno poslovno regulativno okolje tako na razvitih trgih kot trgih v razvoju. "Porast industrijskih politik in trgovinskih restrikcij bi lahko privedel do strožjega zakonodajnega okolja na trgih, ki se mu bodo investitorji morali prilagoditi. Predpisi o nastajajočih tehnologijah, zlasti umetni inteligenci, bodo v bližnji prihodnosti prav tako imeli vse večji vpliv z globokimi posledicami za podjetja in investitorje," je pričakovanja strnil Marko Derča, partner in direktor v Kearneyu
Slovenija pa bi morala tuje investicije bolje izkoriščati, je v poročilu še poudaril Žibret, saj velikost domačega trga ni več objektivna omejitev za pridobitev tujih neposrednih investicij. Bi pa morala dajati prednost prenosu visokih in zelenih tehnologij.
V jugovzhodni in centralni Evropi po zadnjih javnih podatkih UNCTAD-a s približno 30 milijardami dolarjev in 4,3-odstotnim deležem v BDP prevladuje Poljska. Češka je pridobila nekaj manj kot deset, Madžarska devet, Srbija 4,6 in Hrvaška 3,7 milijarde dolarjev. Slovenija je z 1,6 milijarde dolarjev priliva približno na ravni Albanije in presega Severno Makedonijo ter Bosno in Hercegovino. Z 2,7-odstotnim deležem v BDP pa je na repu držav skupaj s Slovaško in Bosno in Hercegovino.