Steklarska panoga uspešno izpeljala svoj kompetenčni center

Do zaključka projekta je bilo v proces usposabljanja in vseživljenjskega učenja vključenih 1028 zaposlenih, od tega 420 žensk. Skupaj je bilo izvedenih 297 delavnic in izobraženih 70 mentorjev. Želeli so zagotoviti razvoj in konkurenčnost steklarstva v Sloveniji Z vzpostavitvijo kompetenčnega centra so sodelujoča podjetja želela zagotoviti razvoj in konkurenčnost steklarstva v Sloveniji preko modela kompetenc. Ob zaključku projekta ta teden so bili partnerji enotni, da jim je skupno sodelovanje prineslo dodatne sinergije in ocenili, da je treba s projektom nadaljevati, so sporočili iz Steklarne Hrastnik. Sredstva za kompetenčni center je v celoti prispeval Evropski socialni sklad Konzorcij podjetij se je leta 2010 uspešno prijavil na razpis Sklada RS za razvoj kadrov in štipendije za sofinanciranje vzpostavitve in delovanja kompetenčnih centrov za razvoj kadrov v obdobju 2010 do 2013. Za vzpostavitev kompetenčnega centra je bilo konzorciju odobrenih nekaj več kot 208.000 evrov, sredstva pa je v celoti prispeval Evropski socialni sklad. "Razvoj zaposlenih, kultura sodelovanja in udejanjanje koncepta učečega se podjetja" Modeli kompetenc podjetju pomagajo pri upravljanju delovne uspešnosti zaposlenih, ti pa bolj natančno vedo, kaj se od njih pričakuje in kako lahko to uresničijo. Modeli kompetenc poleg znanj, veščin in spretnosti opredeljujejo tudi vrednote, motive in želene osebnostne značilnosti zaposlenega, ki prispevajo k uspešnemu delu. "Razvoj zaposlenih, kultura sodelovanja in udejanjanje koncepta učečega se podjetja ostaja ključen izziv za podjetja v prihodnje, če želijo biti konkurenčna," je ob zaključku projekta dejala svetovalka za kadre v Steklarni Hrastnik Ksenija Špiler Božič. Omejitev obsega bolniških, manj reklamacij ... To hrastniško podjetje je bilo sicer vodilni partner v projektu. V Steklarni Hrastnik so tako na podlagi ciljnih kompetenc, kot so jih določili v projektu, uvedli sistem napredovanja, za vsa delovna mesta so izdelali programe usposabljanja, omejili so obseg bolniških odsotnosti, dvignili uspešnost v poslovnih enotah Opal in Vitrum ter zmanjšali nadurno delo in delež tehničnih zastojev. V Steklarni Rogaška so s sodelovanjem pri projektu znižali število reklamacij zaradi napak za pet odstotkov in skrajšali čas razvoja izdelka. Podjetje Forstek je s sodelovanjem v projektu uspešno dvignilo njim ciljne kompetence. V projektu so sodelovala podjetja Steklarna Hrastnik, Steklarna Rogaška, Forstek, Strojno ključavničarstvo Strašek Marjan, Mozaik Ciril Zobec, Glesia oblikovanje stekla, Vetro Emba, trženje in storitve, Graviart, Tanja Valenčak, in Steklarski hram trgovina.