Slovenija zdrsnila na lestvici konkurenčnosti

Lani je Slovenija med 144 državami zasedla 56. mesto, na letošnjem seznamu pa se je znašla za Perujem, ki je tako kot lani tudi letos zasedel 61. mesto, in pred Madžarsko, ki je s 60. zdrsnila na 63. mesto. Med članicami EU so se za Slovenijo uvrstile še Hrvaška (75. mesto), Romunija (76. mesto), Slovaška (78. mesto) in Grčija (91. mesto).

Za Slovenijo vse države nekdanje Jugoslavije Pomembnejše trgovske partnerice Slovenije so se uvrstile precej višje. Nemčija je zasedla četrto, Avstrija 16., Francija 23., Italija pa 49. mesto. Za Slovenijo pa so zaostale vse države nekdanje Jugoslavije. Črna gora je pristala na 67., Makedonija na 73., Hrvaška na 75., BiH na 87., Srbija pa na 101. mestu.

Slovenija je najboljše ocene dobila za področje zdravja in osnovnega izobraževanja (17. mesto) ter višjega izobraževanja in usposabljanja (25. mesto). Sledila so področja tehnološke pripravljenosti (33. mesto), infrastrukture (36. mesto), inovacij (40. mesto), makroekonomskega okolja (53. mesto) in razvitosti poslovanja (58. mesto). Velikost trga Slovenijo uvršča na 83. mesto, medtem ko jo je še lani na 78. mesto.

Najslabša pri ocenah stanja bančnega sistema Najslabše ocene je Slovenija dobila za razvitost finančnega trga (134. mesto) in učinkovitost trga dela (106. mesto). Lani je Slovenija po učinkovitosti trga dela zasedala 91. mesto, po razvitosti finančnega trga pa 128. mesto. Glede na ugotovitve raziskave je največja ovira za poslovanje v Sloveniji še vedno dostop do virov financiranja, poročilo pa izpostavlja tudi neučinkovite birokratske postopke in restriktivno delovnopravno zakonodajo.

Slovenija je sicer na vrhu lestvice, ko gre za poslovne stroške zaradi terorizma in malarije (prvo mesto). Precej visoko je tudi glede na stroške zaradi kriminala in nasilja (18. mesto). Glede na poslovne stroške organiziranega kriminala pa se Slovenija uvršča na 42. mesto. Na področju makroekonomskega okolja je Slovenija tudi letos prvo mesto zasedla pri pozitivnem nihanju letne inflacije, visoko je tudi po kriterijih zdravja in osnovnega izobraževanja, pa tudi po nekaterih kazalcih višjega izobraževanja in usposabljanja.

Slabše so bile ocene pri javnem zaupanju v politike (133. mesto) in bremenu državne regulacije (136. mesto). Nizko se je Slovenija znova uvrstila po nekaterih kazalcih učinkovitosti trga dela. Na 145. mestu je pristala po učinkovitosti postopkov zaposlovanja in odpuščanja, medtem ko je lani po tem kriteriju zasedala 142. mesto. Nizko se je uvrstila tudi po kazalcih razvitosti finančnih trgov. Glede na kriterij zmožnosti bank za kreditiranje se je Slovenija uvrstila na predzadnje, 147. mesto, po možnostih dostopa do posojil pa je zasedla 137. mesto.

Ministrstvo napoveduje ukrepe Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so v odzivu na padec Slovenije na letošnji lestvici konkurenčnosti WEF zapisali, da je vzroke zanj med drugim iskati v nezadostni povezanosti med znanjem in končnimi proizvodi oz. storitvami, ki zato niso na dovolj visoki tehnološki ravni. Napovedali so tudi nove ukrepe.

Na ministrstvu se zavedajo, da se mora Slovenija usmeriti v izdelke in storitve z visoko dodano tehnološko vrednostjo, predvsem pa bo treba razvijati in promovirati primerjalne prednosti Slovenije. Za izboljšanje konkurenčnosti ministrstvo napoveduje nove ukrepe za zagotavljanje celovitega podpornega okolja za spodbujanje podjetništva in inovativnosti, spodbujanje nastajanja rasti in razvoja podjetij, spodbujanje inovativnosti in podjetniških vlaganj v raziskave in razvoj ter spodbujanje malih in srednje velikih podjetij, ki se s finančno in gospodarsko krize najtežje spopadajo.