Slovenija v drugem četrtletju na letni ravni z enoodstotno rastjo BDP

Ob neupoštevanju sezonskih vplivov in učinka delovnih dni je bila gospodarska rast v drugem četrtletju na letni ravni 0,9-odstotna, je objavil državni statistični urad. Desezonirani podatki se uporabljajo za primerjave med članicami EU in jih v svojih objavah navaja tudi evropski statistični urad Eurostat. Dinamika se je upočasnila na vseh komponentah Gospodarska rast se je po obdobju približno dvoodstotnega povečevanja BDP, ki je trajalo od drugega četrtletja lani, zmanjšala za približno polovico, dinamika pa se je upočasnila na praktično vseh komponentah. V prvih šestih mesecih letos je bil BDP v primerjavi z enakim obdobjem lani realno višji za 1,6 odstotka. Na letni ravni je gospodarska rast znašala 2,1 odstotka V letošnjem prvem četrtletju se je BDP v primerjavi z zadnjim trimesečjem lani realno in prilagojeno za vplive sezone ter delovnih dni okrepil za 0,3 odstotka, na letni ravni pa je gospodarska rast znašala 2,1 odstotka. V zadnjem trimesečju lanskega leta pa je bila rast 0,5- oz. 2,2 odstotna.

"Slovenija je sledila drugim članicam območja evra" Kot je povedala Karmen Hren s statističnega urada, je Slovenija tako sledila dogajanju v drugih članicah EU oz. območja evra, kjer se je dinamika gospodarske rasti v drugem četrtletju občutno upočasnila. Države območja evra in celotne EU so tako v drugem četrtletju zabeležile 0,2-odstotno gospodarsko rast v primerjavi s prvimi tremi meseci leta, potem ko je bila v prvem trimesečju rast na četrtletni ravni 0,8-odstotna. Na letni ravni se je gospodarstvo evrskega območja v drugem četrtletju okrepilo za 1,7 odstotka, potem ko je bila v prvem četrtletju rast 2,5-odstotna.

Izvoz se je povečal za 8,3 odstotka Izvoz, ki je že vse od začetka okrevanja slovenskega gospodarstva motor rasti, se je v drugem trimesečju na letni ravni povečal za 8,3 odstotka, kar je za 2,8 odstotne točke manj kot v prvem četrtletju. Še bolj občutno se je na letni ravni zmanjšal uvoz, in sicer se je njegova rast znižala z 9,6 na 3,9 odstotka.

Se je pa zaradi tega izboljšal prispevek salda menjave s tujino k gospodarski rasti. V drugem trimesečju je tako menjava k rasti BDP prispevala 2,9 odstotne točke, potem ko je v prvih treh mesecih leta prispevala zgolj odstotek.

Domača potrošnja ponovno navzdol Po dveh četrtletjih rasti (1,9 in 1,2 odstotka) se je v drugih treh mesecih leta na letni ravni znova zmanjšala domača potrošnja (-2,1 odstotka). Končna potrošnja gospodinjstev in države je stagnirala. Medtem ko gospodinjstva že nekaj časa trošijo malo, pa se je v drugem četrtletju prvič po več trimesečjih letne rasti nad enim odstotkom občutno zmanjšala potrošnja države.

Investicije v osnovna sredstva, ki se znižujejo že kar nekaj četrtletij, a dinamika njihovega upada je bila v drugem letošnjem trimesečju občutno višja. Potem ko so se v prvih treh mesecih na letni ravni zmanjšale za 8,3 odstotka, so bile v drugem trimesečju manjše za 16,4 odstotka.

Gradbeništvo - tako slabo ni bilo že od leta 1996 Prosti pad še vedno doživlja gradbeništvo, kjer se je vrednost investicij znižala za kar 30 odstotkov, po štirih četrtletjih rasti pa so se v drugem trimesečju zmanjšale tudi investicije v strojno opremo. Vse večje težave gradbenega sektorja se po besedah Hrenove poznajo tudi pri gibanju dodane vrednosti. Ta se je v gradbenem sektorju v drugem četrtletju na letni ravni znižala za 24 odstotkov, kar je največ v dveh letih in pol. V primerjavi z drugim trimesečjem 2008, ko je bila gradbena dejavnost na vrhuncu, je bila dodana vrednost v drugem letošnjem četrtletju nižja za 47 odstotkov. Tako šibke gradbene dejavnosti Slovenije ni imela že vse od leta 1996, ob neupoštevanju krize gradbeništva pa bi bila rast v drugem četrtletju okoli 2,5-odstotna, je še dejala Hrenova.

Statistični urad je objavil tudi revidirane podatke o gibanju BDP v letih 2007 - 2010. Gospodarska rast je tako v lanskem letu realno znašala 1,4 odstotka, kar je za 0,2 odstotne točke več kot v prvi oceni. Pri tem je bila zaradi deflacijskih gibanj v lanskem letu realna rast praktično prvič v zgodovini samostojne Slovenije občutno presegala nominalno. BDP se je namreč po popravljenih podatkih lani nominalno povečal le za 0,3 odstotka na 35,42 milijarde evrov.

BDP se je v kriznem obdobju zmanjšal za 8 odstotkov V letih 2007, 2008 je BDP rasel po 6,9- oz. 3,6-odstotni stopnji, v kriznem letu 2009 pa se je zmanjšal za osem odstotkov. K lanski rasti je največ prispeval izvoz, v manjši meri pa tudi obnavljanje zalog, medtem ko jo je zaviralo zmanjševanje investicij in nižja končna potrošnja gospodinjstev.

Primanjkljaj v transakcijah s tujino se je občutno znižal Je pa po drugi strani imelo manjše investiranje pozitivno posledico. Potem ko se je Slovenija v časih gospodarskega razcveta, ki so ga poganjale predvsem potrošnja in (še posebej gradbene) investicije veliko zadolževala v tujini, se je z izbruhom krize primanjkljaj v transakcijah s tujino občutno znižal. Če je v letu 2008 znašal še 2,57 milijarde evrov oziroma sedem odstotkov BDP, je lani znašal le še 268 milijonov evrov oz. 0,8 odstotka BDP. Kot pravi hrenova, se podoben trend nadaljuje tudi v letošnjem letu.