Slovenija predlaga, da se v novi evropski gospodarski strategiji natančno opredeli, kako doseči cilj vlaganja v raziskave in razvoj v zasebnem sektorju in kako spremljati uresničevanje tega cilja.
Minister za visoko šolstvo, znanost in razvoj Gregor Golobič je pojasnil, da je Slovenija predlog ustno podala na današnjem zasedanju ministrov EU, pristojnih za konkurenčnost, v prihodnjih dneh pa ga bo tudi pisno posredovala novi evropski komisarki za raziskave, razvoj in inovacije Maire Geoghegan-Quinn.
Kako do sredstev zasebnega sektorja?
Barcelonski cilji, opredeljeni že v lizbonski strategiji za rast in delovna mesta, ki jih bo po ministrovih besedah izrecno navajala tudi nova strategija, imenovana Evropa 2020, določajo, naj se za raziskave in razvoj nameni tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), in sicer odstotek iz javnih sredstev in dva odstotka iz zasebnih. "Predlagamo, da v načrtu za raziskave in inovacije razdelajo tudi poseben sklop, kako doseči ti drugi dve tretjini, dva odstotka, ki jih mora vložiti gospodarstvo, zasebni sektor, ter s katerimi indikatorji spremljati ta vlaganja," je Golobič pojasnil slovenski predlog.
"Tretjino država, tretjino Krka, tretjina vsi ostali"
Slovenija je lani povečala javna vlaganja v raziskave in razvoj za 46 odstotkov na 0,75 odstotka BDP in bo do leta 2013 dosegla cilj enega odstotka, je napovedal minister. Skupaj pa je Slovenija leta 2008 za raziskave in razvoj namenila približno 1,6 odstotka BDP, od tega tretjino država, tretjino Krka in tretjino vse ostalo slovensko gospodarstvo, je dodal. Slovenske številke so po Golobičevih besedah "nekaj, kar nam pove, kako na začetku smo neke poti, v kateri so strategije, kot je Evropa 2020, neposredno prevedljive v strategijo Slovenija 2020". Povprečje v EU je sicer 1,9 odstotka, kar pomeni, da je tudi EU od cilja treh odstotkov še oddaljena. "O tem je bilo danes kar nekaj kritične razprave," je dejal minister.
Golobič izpostavil pametno specializacijo
Strategija Evropa 2020, kateri so ministri danes na zasedanju namenili največ pozornosti, pomeni z vidika znanosti in raziskav precejšen korak naprej, je še poudaril Golobič, ki strategijo pozdravlja, sploh ker je v jedro postavila vprašanje pametne rasti. Vse druge oznake za rast so namreč po njegovih besedah le pleonazem za pametno rast. Golobič je danes v razpravi posebej opozoril tudi na pomen krepitve regionalnega sodelovanja in na to, da je treba podpirati tako imenovana področja pametne specializacije. "To so področja, kjer so niše v globalnem smislu in kjer imamo specifično kakovostno odlično znanost in tudi razvito in inovacijsko aktivno in ambiciozno industrijo," je pojasnil.
"Ključna je implementacija"
Minister sicer poudarja, da bo za uspeh nove strategije ključno vprašanje implementacije. "Tukaj bo na preizkušnji EU," je poudaril in opozoril, da so na primer Amerika, Japonska, Kitajska in Koreja naredile pomembne preboje v zadnjih letih, česar Evropa ne sme prezreti. Ministri so se danes po Golobičevih besedah optimistično izražali o novi strategiji. Na vprašanje, ali je tudi sam optimističen, je odgovoril, da je "stanje tako resno, da pravzaprav to sili v optimizem".
Medtem ko se je ob nastajanju lizbonske strategije morda komu zdelo, da je namenjena sama sebi, pa nova strategija nastaja na podlagi kruto čistih dejstev in izzivov, pred katerimi je EU kot celota v odnosu do globalnih tekmecev. "To spreminja naravnanost odločevalcev na nacionalni in evropski ravni," je sklenil Golobič.
1
