Slovenija prva na svetu v količini predelane plastike na prebivalca

Ta podjetja delajo najboljše komponente za različne panoge in so vodilna na področju ekologije. Bistveno več težav pa je s predelavo plastike, saj odpadke vozimo v Azijo, surovine pa dražje odkupujemo nazaj. To so ugotovitve udeležencev sejma plastike, gume in kemije Plagkem, ki je ta teden potekal na celjskem sejmišču. Kar se odpadkov tiče, predstavnik grozda Plasttehnika Janez Navodnik pravi, da smo "preveliki gospodje", da bi jih znali pobrati in predelati v surovine. Slovenija močno vodi v količini predelane plastike na prebivalca Čeprav je kriza povsod, pa Navodnik ne ve za noben obrat na področju plastike v Sloveniji, ki bi ga zaprli, ker ne bi bilo dela. Meni tudi, da Slovenija močno vodi v količini predelane plastike na prebivalca, je prva na svetu, za nami pa je Nemčija. Naši podjetniki so v Evropi bolj poznani kot doma, predvsem zato, ker se niso znali dobro organizirati, pravi Navodnik. Hančič: Proizvodnja plastike je pri nas izvozno naravnana Po oceni v.d. direktorja Razvojnega centra orodjarstva Slovenije Tecos Aleša Hančiča je proizvodnja plastike pri nas izvozno naravnana. Pogled na to področje je po besedah Hančiča neverjeten: z bioplastiko hranijo ribe, da bi oživili mrtvo morsko dno na obalah Evrope, v Sloveniji se razvija jedljiva plastična embalaža iz sirotke. "Medtem ko se javnost sprašuje, ali je plastika največji problem človeštva ali njegova rešitev, Tecos predstavlja razvoj nanoceluloznih vlaken v polimernih materialih, ki v praksi omogočajo, da kruh ali zelenjava ostaneta sveža, da jo lahko trgovci recimo zavržejo skupaj z embalažo in se razgradi. Vsakdanje postaja dejstvo, da lahko s takšnimi delci izdelujejo biokompatibilne materiale, ki jih lahko vgradijo v telo in se po določenem času razgradijo, kar pomeni, da se izognemo dodatni operaciji za odstranitev kot pri kovinskih delcih," je še dejal Hančič. 115 podjetij iz Slovenije in Avstrije do boljše povezanosti in organiziranosti Boljšo povezanost in organiziranost skušajo slovenski plastičarji vzpostaviti v t.i. PoliRegiji, v katero so vključili 115 podjetij iz Slovenije in Avstrije. S projektom, ki ga s partnerji vodi Visoka šola za tehnologijo polimerov, želijo izboljšati sodelovanje in dvigniti konkurenčnost podjetij, institucij znanja ter raziskovalnih institucij na področju polimernih materialov in tehnologij v čezmejnem sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo.