Slovenija ne bo mogla kovati dobička na račun Češke

Češka je pred dnevi dvignila minimalno plačo z 8.500 kron (309 evrov) na 9.200 kron (334 evrov). Stroški za delodajalce se bodo zvišali za 1,3 milijarde kron (47,2 milijona evrov). Njena soseda Slovaška je minimalno plačo že prejšnji mesec dvignila na 352 evrov. Lahko Slovenija pristavi svoj lonček? Bo dvig minimalne plače iz teh dveh držav odgnal tuje vlagatelje, zaradi česar bi Slovenija lahko pristavila svoj lonček? Kot pravi ekonomist Igor Masten, se to ne bo zgodilo, saj ima Slovenija minimalno plačo veliko višjo tako od Češke in Slovaške ter za deset odstotkov večji BDP na prebivalca (minimalna plača v Sloveniji je od začetka letošnjega leta 789,15 evra bruto).

Andreje Poje, ki je na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) izvršna sekretarka tudi za področje politike in sistema plač, dvig minimalne plače na Češkem in Slovaškem ne preseneča, saj je minimalna plača splošno sprejet instrument v Evropi, ki preprečuje, da bi delodajalci delavcem izplačevali nedostojne plače, ki ne zagotavljajo preživetja. Ali dvig minimalne plače uničuje delovna mesta? Zakonsko ima minimalno plačo predpisanih 20 držav v EU, drugje pa je minimalna plača urejena prek kolektivnih pogodb. Tudi v Nemčiji, ki bo postopno uvedla zakonsko določeno minimalno plačo v višini 8,5 evra na uro od 1. januarja 2015, je bila minimalna plača za nekatere poklice že uveljavljena, pravi Pojetova.

V Sloveniji je po mnenju Urada za makroekonomske analize (Umar) dvig minimalne plače leta 2010 kratkoročno odnesel sedem tisoč delovnih mest, dolgoročno pa 18 tisoč. Z mnenjem Umarja se strinja Masten, ki poudarja, da bi bilo manj brezposelnih, če povišanje minimalne plače (leta 2010 se je ta zvišala za 14,6 odstotka – s 593 na 679 evrov bruto) ne bi bilo ravno v usodnem trenutku, ko se je v naši državi začela recesija.

Vplivi prezadolženosti podjetij, izgube trgov, upada povpraševanja … Pojetova pa je prepričana, da na izgubo delovnih mest vpliva več dejavnikov, ne samo dvig minimalne plače. Upoštevati je treba tudi, da se je gospodarstvo prezadolžilo, da je bilo veliko delovnih mest izgubljenih zaradi preteklih napak, izgube trgov, splošnega upada povpraševanja zaradi krize …

Tudi Mednarodna organizacija dela (ILO) pravi, da je treba, ko se določi višina minimalne plače, ugotoviti primerno višino, ki hkrati omogoča dostojno življenje in ne ogroža prteveč delovnih mest. Poje: Tudi zdajšnja minimalna plača ne zagotavlja preživetja Kot pravi izvršna sekretarka, minimalna plača 593 evrov ni zagotavljala dostojnega življenja. Tudi zdajšnja minimalna plača (789,15 evra bruto oziroma 600 ali 603 evre neto) ga po njenem ne zagotavlja. "Naše plače so zelo nizke, dve tretjini ljudi prejema manj, kot je povprečje (1.535,7 evra bruto)," še pravi Pojetova.