Slovenija lahko izgubi od 300 do 400 milijonov evrov evropskih sredstev

Kot je na današnji novinarski konferenci izpostavil predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič, opozarjajo zlasti na tisti segment teh sredstev, ki je namenjen razvoju okoljske in prometne infrastrukture. "Pri delitvi te milijardo petsto sedeminsedemdeset milijonov evrov vredne pogače prihaja do nekaterih težav, ki so žal velika ovira za črpanje teh sredstev. Gre za težave javnega naročanja, projektne dokumentacije, zagotavljanja lastnih virov, birokratskih postopkov in tako dalje." Opozoril je tudi na to, da so bile in bodo tudi v prihodnje velike težave na področju prometne infrastrukture, zlasti v zvezi z izvajalci nekaterih del, katerim so ta sredstva namenjena. "Ob dejstvu, da so v Sloveniji gradbeno operativo uničili, se postavlja vprašanje, ali bomo imeli izvajalce za gradnjo drugega tira Divača–Koper ali na primer za drugi predor Karavanke. Odgovor je žal jasen: izvajali jih bodo tujci." Ob tem je Semolič politike opozoril, da je pravzaprav njihova naloga, da ustvarjajo pogoje, da bi tudi na področju gradbene operative čim prej dobili kompetentne izvajalce gradbenih del, sicer so po njegovem mnenju vse velike besede o tem denarju odveč, saj jih bo deležen nekdo drug. Vlada naj ta sredstva preusmeri na področje aktivne politike zaposlovanja Zato Semolič vlado poziva, da se takoj sooči s to težavo in ta sredstva preusmeri na področje aktivne politike zaposlovanja. Goran Lukič, izvršni sekretar ZSSS-ja, je ob tem poudaril, da bo Slovenija za programe aktivne politike zaposlovanja v obdobju od 2013 do 2014 namenila 155,5 milijona evrov, kar je 67,5 milijona manj kot v obdobju od 2010 do 2011. Čeprav je bilo po njegovih besedah število registrirano brezposelnih februarja 2013 za okoli 25 tisoč več kot februarja 2010. "Po izračunu Evropske komisije pa vsako dodatno vlaganje v socialno investicijske politike, kot je recimo aktivna politiko zaposlovanja, v višini ene odstotne točke BDP-ja, pomeni zvišanje stopnje zaposlenosti za 1,7 odstotne točke." In kje smo danes v Sloveniji, se sprašuje Lukič. "Včeraj se je na dnevni red javne politike prek opozicijske zahteve po sklicu izredne seje spet pripeljalo fiskalno pravilo. Prav to še kako pokaže na dejstvo, da je slovenska protikrizna politika še vedno v veliki meri paralizirana s slepo težnjo po administrativnem varčevanju. Kljub temu da že Mednarodni denarni sklad opozarja na še kako realne učinke takšne poti." Po Lukičevem prepričanju so negativni učinki fiskalne konsolidacije povedali svoje. Slovenija si zato po njegovem mnenju ne more več privoščiti še enega mrtvega kroga velike politične razprave o smiselnosti fiskalnega pravila v ustavi. "Kot si tudi ne more privoščiti, da bo zaradi prav takšnih neproduktivnih političnih razprav zmanjkalo časa za reševanje realnih težav, kot je neučinkovitost črpanja evropskih sredstev."