Slaba polovica delovno aktivnih prebivalcev je dnevnih migrantov

Delovno aktivnih prebivalcev, ki imajo delovno mesto v občini, v kateri tudi prebivajo, je po navedbah statističnega urada iz leta v leto manjše. Ob koncu leta 2010 je bilo takšnih le nekaj več kot 398.000 oz. 50,4 odstotka delovno aktivnega prebivalstva. Deleži delovno aktivnih prebivalcev, ki so imeli delovno mesto v isti občini kot prebivališče, so bili v letu 2010 najvišji v Ljubljani (86 odstotkov), Mariboru (77 odstotkov), Novem mestu (76 odstotkov) in Velenju (71 odstotkov). V Ljubljano na delo prihaja okoli 106.500 oseb Okoli 95.000 delovno aktivnih prebivalcev prestolnice je imelo tako tudi delovno mesto v Ljubljani, preostalih 14 odstotkov oz. 15.800 pa jih je odhajalo na delo v druge občine. Iz drugih občin pa je na delo v Ljubljano prihajalo okoli 106.500 oseb.

Če je število delovnih mest v posamezni občini vsaj za 16 odstotkov višje od števila delovno aktivnih prebivalcev, potem taka občina sodi med t.i. izrazito delovne občine. Ob koncu lanskega leta so se med takšne občine uvrščali Trzin, Murska Sobota, Šempeter - Vrtojba, Ljubljana, Nazarje, Kidričevo, Celje, Maribor, Lenart, Novo mesto, Zreče, Gornja Radgona, Ptuj, Velenje, Nova Gorica in Slovenj Gradec.

Trzin zaposlitveno najbolj privlačna občina Med omenjenimi izrazito delovnimi občinami je kot zaposlitveno zelo privlačna še posebej izstopala občina Trzin. Po statističnih podatkih je imela v letu 2010 skoraj štirikrat več delovnih mest, kot je bilo delovno aktivnih prebivalcev s prebivališčem v tej občini.

Po drugi strani pa je bilo le 22,8 odstotka prebivalcev občine Trzin tudi zaposlenih v svoji občini, preostalih 77 odstotkov delovno aktivnih prebivalcev s prebivališčem v Trzinu pa je odhajalo na delo v druge občine.

Lani so bile tako kot predlani v kategorijo pretežno bivalna upravna enota razvrščene le tri, in sicer Litija, Vrhnika in Tržič. To pomeni, da je imelo v njih na voljo delovno mesto le od 36 do 55,9 odstotka njihovih prebivalcev, drugi prebivalci pa so odhajali na delo zunaj svoje upravne enote.

Podatki o delovnih migracijah, prikazani po statističnih regijah, so tokrat objavljeni prvič, in sicer za lani in predlani. Osrednjeslovenska in obalno-kraška statistična regija sta edini, ki imata več delovnih mest kot zaposlenih delovno aktivnih prebivalcev. Ob koncu lanskega leta je bilo zgolj 16,2 odstotka medregijskih delovnih migrantov, kar je 0,5 odstotne točke več kot predlani.

Iz sosednjih držav prihaja k nam na delo 2300 ljudi Iz sosednjih držav je dnevno prihajalo na delo v Slovenijo okoli 2300 tujcev. Tujci dnevni migranti so osebe, ki so državljani sosednjih držav in delajo v Sloveniji, vendar tu nimajo prijavljenega nobenega prebivališča. Največ (1770) dnevnih migrantov je prihajalo iz Hrvaške, najmanj (57) pa iz Avstrije. Glede na leto 2009 je bilo število tujcev dnevnih migrantov nespremenjeno.