Sobota, 7. 1. 2017, 4.00
7 let, 2 meseca
Škrabec, Dimnik, Baraga, Mermal ... Zakaj gredo v nos diplomatski aristokraciji?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,60
4
Je funkcija častnega konzula tuje države v Sloveniji res čast ali predvsem breme za osebne finance? Karierni diplomati nad njimi velikokrat vihajo nos, čeprav nekateri častni konzuli – tudi tisti, ki jih pri nas imenujejo tuje države – marsikdaj opravijo več dela kot diplomacija, ki jo plačujemo iz državnega proračuna. A nekateri v funkciji častnega konzula vidijo tudi priložnost le za svoje, včasih tudi sporne posle. Zato ne preseneča, da Slovenija občasno koga od kandidatov za to funkcijo tudi zavrne.
Ko se bo avstralski državljan v Sloveniji znašel v težavah, zelo verjetno ne bo klical ambasade te države na Dunaju, ampak Viktorja Barago, nekdanjega izbranca Janeza Janše za prvega nadzornika Hita in Petrola. Če bodo slovenski organi na Obali priprli hrvaškega državljana, ga tam ne bodo obiskali diplomati sosednje države iz Ljubljane, ampak verjetno prej Božo Dimnik, vrsto let znan kot eden od najvplivnejših lobistov.
Kaj imata Baraga in Dimnik skupnega z odvetnikom Andrejem Tošem, znanim iz afer Smelt in SIB banka, Jožetom Mermalom, "očetom" prvega menedžerskega odkupa v zgodovini Slovenije, in Janezom Škrabcem, direktorjem in solastnikom Rika?
In kaj vse naštete povezuje s Stojanom Petričem, dolgoletnim prvim možem Kolektorja, predsednikom uprave Zavarovalnice Sava Davidom Kastelicem, nekdanjim prvim nadzornikom Slovenskih železnic (SŽ) Igorjem Zajcem, donedavnim šefom Hita Dimitrijem Picigo in več drugimi poslovneži?
Janez Škrabec je direktor in solastnik Rika ter častni konzul Maroka in Belorusije.
Diplomati jih ne marajo preveč
Odgovor: vsi so častni konzuli tujih držav v Sloveniji. Kaj jim ta funkcija omogoča in kako jim pomaga pri poslih? Zakaj gre nekaterim diplomatom v nos in zakaj bo njena pomembnost v prihodnjih letih rasla?
O institutu častnega konzula v splošni javnosti v resnici ni veliko znanega. Še sredi 20. stoletja, v obdobju hladne vojne, je funkcija častnega konzula veljala za nekakšen privesek "običajni" diplomaciji, ki je bila bolj ali manj prestižne narave.
Kot v svoji knjigi navaja Marko Smole, častni konzul Sejšelov v Sloveniji, je šlo "pravzaprav za nagradno funkcijo, ki so jo zlasti razne 'eksotične' države dodeljevale uglednim tujim osebam, včasih tudi proti znatnemu plačilu". "Častni konzuli so imeli le nalogo predstavljanja države ob raznih svečanostih," navaja Smole. V večini afriških držav ima ta funkcija še vedno bolj ali manj simbolni pomen.
Morda vas zanima še:
Slovenija jih ima že 123
A v novejšem obdobju se je v večjem delu sveta vloga častnih konzulov spremenila. Medtem ko je globalizacija povečala potrebo po gospodarskih in političnih stikih držav z različnih koncev sveta, so bile številne države zaradi finančnih težav prisiljene v zmanjševanje števila veleposlaništev v tujini. Med njimi je tudi Slovenija, ki ima že 123 častnih konzulov v tujini.
Hkrati je samo v zadnjih 25 letih nastalo več kot 30 novih, pretežno manjših držav z zelo šibko diplomatsko mrežo. V prazen prostor so vstopili častni konzuli – običajno državljani države gostiteljice, ki imajo praviloma razvejano mrežo poznanstev.
Danes so, tako pravi Smole, častni konzuli "nepogrešljiv del diplomacije in konzularne dejavnosti". Najpogosteje na področju gospodarstva, izobraževanja, znanosti in kulture. "Smisel instituta častnih konzulov je pomemben predvsem pri gospodarskih zadevah. Ne gre samo za varčevanje, gre tudi za distribucijo. Veleposlaništva so namreč samo v glavnih mestih, države pa lahko konzulate odpirajo v regijah," poudarja dr. Boštjan Udovič s katedre za mednarodne odnose pri fakulteti za družbene vede (FDV).
Božo Dimnik je eden od najvplivnejših slovenskih lobistov in častni konzul Hrvaške.
Skoraj brez privilegijev
Toda med poklicnimi diplomati in častnimi konzuli je pomembna razlika. Častni konzuli tujih držav v Sloveniji namreč nimajo skoraj nobenih privilegijev. Nimajo ne diplomatskega potnega lista ne posebnih oznak na registrskih tablicah.
Edine privilegije imajo po Dunajski konvenciji, krovnemu dokumentu, ki ureja mednarodne diplomatske odnose. Če recimo častni konzuli tujih držav v Sloveniji storijo kaznivo dejanje ali izgubijo prostost, mora naša država o tem po diplomatski poti obvestiti državo, ki jo zastopajo. V policijskih in drugih preiskavah so nedotakljivi tudi arhivi posameznega konzulata. Po konvenciji so slovenski državni organi v preiskavah in postopkih dolžni čim manj ovirati opravljanje konzularnih nalog.
"Če je treba častnega konzularnega funkcionarja pripreti, se mora postopek proti njemu začeti v najkrajšem mogočem času," še navaja konvencija.
Ne morejo se sklicevati na imuniteto
To v praksi pomeni, da se Danilo Senič, nekdanji lastnik in predsednik uprave celjskega Nivoja, ki so ga kriminalisti že leta 2011 ovadili zaradi domnevnega izčrpavanja podjetja, kot častni konzul Gvineje Bissau, države v zahodni Afriki, ne more sklicevati na imuniteto.
Tega ob kriminalističnih preiskavah prav tako nista mogla storiti Janez Škrabec in Stojan Petrič. Prvi v Sloveniji zastopa dve državi – že od leta 2002 Maroko, lani pa je postal še častni konzul Belorusije. Petrič je bil leta 2015 imenovan za častnega konzula Južne Koreje.
Obenem častni konzuli za svoje delo ne prejemajo plačila. Posamezne države, na primer Avstralija, jim krijejo del stroškov. "Plačajo nam, če nas pošljejo na kakšna usposabljanja. Vse preostalo pokrivamo sami, čeprav v resnici pogosto opravljamo isto delo kot diplomati. Avstralski državljani zahtevajo ustrezno raven storitev, pri tem pa jih ne zanima, kdo jo opravi," poudarja Viktor Baraga, častni konzul Avstralije v Sloveniji.
Uroš Ilič je odvetnik in častni konzul Belgije.
Funkcija, ki jih veliko stane
Da funkcija pogosto prinaša le stroške, nam je v pogovorih priznalo več častnih konzulov. Zakaj jo torej sploh opravljajo?
Med razlogi so največkrat navedli čast, ki jim jo je izkazala posamezna država. Toda pogosto so države, ki jih zastopajo, tesno povezane z njihovimi poslovnimi ali zasebnimi interesi. Izkaznica častnega konzula, sploh če prihaja od večje in pomembnejše države, ima namreč še vedno veliko prestižno težo. Omogoča udeležbo na različnih diplomatskih dogodkih in tudi na sploh lažji dostop do predstavnikov oblasti. S tem pa tudi do poslov.
Na seznamu častnih konzulov tujih držav v Sloveniji je trenutno 52 imen. Med njimi je le še peščica takih, ki so na tem položaju že od devetdesetih let prejšnjega stoletja.
Nekateri na funkciji že dve desetletji
Najdaljši staž ima Mirjan Kuhelj, odvetnik in častni konzul Norveške. To funkcijo opravlja že od leta 1992, ko je Norveška skupaj z veliko večino evropskih držav priznala Slovenijo. V prejšnjem stoletju so častni konzuli postali le še:
- Matjaž Medvedšek, eden od največjih poznavalcev Južne Amerike v Sloveniji, ki zastopa Čile.
- Viktor Baraga, ki je v Avstraliji služboval kot direktor podjetja iz skupine Slovenijales, že v osemdesetih letih pa je skupaj z Dušanom Lajovicem v Maleziji ustanovil podjetje za trgovanje z različnimi izdelki.
- Marko Voljč, tedanji predsednik uprave NLB, je postal častni konzul Mehike, kjer pogosto dopustuje.
- Arne Mislej, častni konzul Indonezije, ki je v Slovenijo iz te države uvažal premog. V vladi Boruta Pahorja je Mislej sedel v akreditacijski komisiji zdaj že nekdanje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), ki je imela pomembno vlogo pri kadrovanju v državnih podjetjih.
- Nedjan Brataševec, lastnik podjetja ARC Group in častni konzul Poljske.
Jože Protner, nekdanji poslanec in častni konzul Avstrije
Po možu bi še žena
Zadnji častni konzul, imenovan še v prejšnjem stoletju, je Janez Pergar, nekdanji direktor Kompasa, ki so ga leta 1999 imenovali za častnega konzula Južnoafriške republike v Sloveniji. Tako verjetno ni naključje, da njegova žena Nevenka Črešnar Pergar deluje v tamkajšnjem investicijskem skladu Greenbay Properties, ki v Sloveniji odkupuje večje nepremičninske projekte: Planet Tuš v Kopru, zemljišče za projekt Kolizej, omenja se ga tudi med mogočimi kupci Emonike …
Zdaj naj bi si, tako navajajo naši viri z zunanjega ministrstva, Črešnar-Pergarjeva prizadevala postati častna konzulka Monaka v Sloveniji. Gre za položaj, ki ga je pred leti zasedal Marko Kryžanowski, nekdanji predsednik uprave Petrola in nečak Boža Dimnika. Kot zanimivost, v Monaku je vrsto let živel poslovnež Tomaž F. Lovše, dober prijatelj in poslovni partner Nevenke Črešnar Pergar.
Danes so med najbolj znanimi menedžerskimi imeni še predsednik uprave Steklarne Hrastnik Andrej Božič, ki je častni konzul Nove Zelandije, direktorica Medexa Aleša Kandus, ki zastopa Kanado, direktor Jelovice Gregor Benčina (Finska) in direktor Hotelov Bernardin Andrej Prebil, ki je leta 2015 postal častni konzul Šrilanke. To mu je uspelo tudi zaradi priporočila nekdanjega predsednika ustavnega sodišča Ernesta Petriča, zadnjega jugoslovanskega veleposlanika v Indiji.
-
V katerih lekarnah vam bodo v nočnih urah zaračunali dodatno takso?
-
Prva moža Mercatorja in Rika se veselita prihoda Slovenke v Belo hišo
Vabil jih je k privatizaciji
Leta 2013 je bil predsednik uprave BTC Jože Mermal imenovan za častnega konzula Omana, arabskega sultanata, bogatega z nafto. V enem od pogovorov je pojasnil, da ima ta država tri močne državne sklade, ki so pripravljeni vlagati v Slovenijo. Poslal jim je tudi seznam 15 podjetij za privatizacijo.
Tudi sicer številne evropske države, na primer Velika Britanija, Francija in Nemčija, v Sloveniji nimajo častnih konzulov. Od evropskih držav jim imajo skandinavske države, posamezne države nekdanjega vzhodnega bloka in Sovjetske zveze, Luksemburg in Ciper.
Med preostalimi državami je ena od redkih izjem Belgija. Njen častni konzul v Sloveniji je odvetnik Uroš Ilić. Imenovan je bil leta 2015, ko je ta država v Sloveniji zaprla svoje veleposlaništvo. Ilića so Belgijci "našli", ko je več njihovim koncernom pomagal pri različnih projektih v regiji, na primer tudi pri prevzemu žalskega Juteksa.
Tudi ZDA v Sloveniji nimajo častnega konzula. To v diplomatskih krogih pripisujejo dejstvu, da imajo Američani v Sloveniji "močno" veleposlaništvo, ki jim več kot zadošča za uveljavljanje njihovih interesov.
Igor Simčič je priznan slovenski vinar, jadralec in tudi častni konzul Rusije.
Ruska peterica
Druga skrajnost je Rusija, ki ima v Sloveniji kar pet častnih konzulov. To so:
- Danilo Duraković, izvršni direktor kranjskega podjetja Comita, ki je poslovni partner Gazproma.
- Igor Simčič, član ugledne vinarske družine, znane po penini Medot, lastnik podjetja Esimit, ki se ukvarja z distribucijo kemičnih snovi, in istoimenske jadrnice, ki jo sponzorira Gazprom, tekmuje pa tudi za Jadralsko zvezo Slovenije in monaški Yacht Club. Javno si je prizadeval za srečanje predsednikov vlad držav s trase nesojenega plinovoda Južni tok.
- Matjaž Vuga, nekdanji visoki uslužbenec Iskre, ki je pred leti želel kupiti Elan Invento. Z Rusijo naj bi imel tesne stike zaradi žene, ki prihaja iz vplivne ruske družine.
- Nekdanji direktor Marine Portorož Dušan Černe.
- Andrej Zubicki, solastnik in predsednik nadzornega sveta Slovenske industrije jekla (SIJ)
"Tolikšno število častnih konzulov, ki delujejo v različnih slovenskih regijah, veliko pove o ruskih interesih na področju gospodarstva," pravi vir blizu ministrstva za zunanje zadeve. V Rusiji sicer napovedujejo, da bodo v kratkem v Sloveniji imenovali še enega, skupaj že šestega častnega konzula.
Katere države imajo več častnih konzulov
Le še tri države imajo v Sloveniji več kot enega častnega konzula – ob Hrvaški še Brazilija in Kazahstan. Obe državi sta oziroma sta bili več let eden od ključnih rastočih novih trgov, na katere je merila slovenska gospodarska diplomacija.
Prvo ob Božu Dimniku zastopa še dolgoletni profesor gospodarskega prava Šime Ivanjko. Največja južnoameriška država je za častnega konzula pri nas imenovala uglednega zdravnika Ivana Kneževiča in predsednika uprave Zavarovalnice Sava Davida Kastelica.
Častna konzula Kazahstana v Sloveniji sta mariborski notar Gorazd Šifrer in po novem tudi donedavni predsednik uprave Hita Dimitrij Piciga. Na ta položaj je prišel z veliko pomočjo Mirana Lampreta, člana nadzornega sveta Hita in predsednika Kazahstansko-slovenskega poslovnega kluba.
Bojeval se je za Belorusijo
Morda je presenetljivo je, da med častnimi konzuli Rusije v Sloveniji ni Janeza Škrabca (Škrabec je častni konzul Maroka in Belorusije), saj ima odlične zveze tudi v samem vrhu države. Rusko-slovenski poslovni svet, v katerem ima Škrabec pomembno vlogo, tako vodi član upravnega odbora družbe Avtovaz Eduard Vaino. Gre za očeta Antona Vaina, šefa kabineta ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je bil po poročanju številnih medijev eden od zmagovalcev lanskih kadrovskih spopadov v Kremlju.
Kdo je najvplivnejši slovenski zunanji minister? "Erjavec, Erjavec, Erjavec," je prepričan Janez Škrabec.
Da ima Škrabec na stežaj odprta vrata pri zunanjem ministru Karlu Erjavcu, dokazuje zgodba iz leta 2012, ko je Evropska unija zaostrila sankcije proti Belorusiji. Slovenija se je uprla temu, da bi bilo na kazenski seznam uvrščeno tudi podjetje v lasti beloruskega oligarha Jurija Čiža, ki je isto leto z Rikom sklenilo sto milijonov evrov vredno pogodbo o gradnji hotela iz verige Kempinski v Minsku.
"Karl Erjavec, Karl Erjavec in Karl Erjavec," je pozneje Škrabec v enem od intervjujev odgovoril na vprašanje, kdo je bil zanj doslej najboljši slovenski zunanji minister.
Tudi zato ni presenečenje, da je Škrabec zdaj na čelu Konzularnega zbora, ki združuje častne konzule v Sloveniji. Jože Protner, nekdanji poslanec in častni konzul Avstrije v Sloveniji, priznava, da so se srečanja zbora z najvišjimi predstavniki ministrstva, vladnimi in državnimi predstavniki okrepila, odkar je njegovo vodenje prevzel Škrabec. "Srečanja so postala redna in so namenjena izbrani tematiki," je poudaril. Lani poleti so se tako v Ribnici srečali z ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom.
Po povezavah v različnih državah sveta je treba med častnimi konzuli omeniti še Samirja Amarina, generalnega častnega konzula Jordanije v Sloveniji, ki že vrsto let velja za nekakšno sivo eminenco obiskov vseh slovenskih državnikov v arabskem svetu. Ob obisku Libije je v šotoru sedel med Borutom Pahorjem in padlim diktatorjem Moamerjem Gadafijem.
Igor Zajec je nekdanji predsednik uprave Slovenskih železnic in častni konzul Bangladeša.
Spet bi imeli registrske tablice
Ni skrivnost, da so številni častni konzuli nezadovoljni s sedanjim statusom. "Za vsako državo, ki ima skromno diplomatsko-konzularno mrežo v tujini, so častni konzuli velikega pomena, saj so pogosto edini rezidenčni stik," poudarja Škrabec.
"Zavzeto, predano in brezplačno opravljamo svoja poslanstvo. Prav zato smo na vlado naslovili tudi predlog, da bi nam vrnila pravico do posebnih registrskih tablic, ki smo jih pred leti že imeli. Za nas je to logistična nuja, saj je naše delo pogosto povezano tudi s prevozi in spremstvi tujih diplomatov v Sloveniji," je dodal Škrabec.
"Ko se vozim na kakšno diplomatsko prireditev ali srečanje z varovanim vstopom, mi različne kontrole vzamejo veliko časa. S tablicami bi si ga lahko prihranili," meni Dimnik. "Dobro bi bilo, če bi se privilegiji po vseh državah poenotili," meni Matjaž Ovsenik, nekdanji predsednik uprave Casinoja Ljubljana in častni konzul Cipra. Funkcijo je prevzel od svoje mame Marije Ovsenik. Takšen prenos funkcije častnega konzula je pogost pojav v svetu.
Na ministrstvu za zunanje zadeve poudarjajo, da status častnih konzulov ureja Dunajska konvencija. Dimnik pa "ne vidi nobenega pametnega in objektivnega razloga, zakaj se vprašanje tablic ne more rešiti".
Dokument razkriva napeto stanje na Slovenskih železnicah
"V Sloveniji čutimo nevoščljivost"
Je torej razlog bolj ali manj odkrita nenaklonjenost poklicnih diplomatov do "ljubiteljskih"? "Naša država se žal ne zaveda pomena častnih konzulov. ZDA konzulate odpirajo po vsem svetu, ker vedo, da je gospodarstvo prva stvar, s katero se mora ukvarjati diplomacija. V Sloveniji čutimo nevoščljivost, prezir in nekolegialnost. Morate pa vedeti, da imajo častni konzuli pogosto boljšo mrežo poznanstev v posamezni državi kot poklicni diplomati, ki po štirih letih zamenjajo državo," odgovarja Dimnik.
Po mnenju predsednika sindikata slovenskih diplomatov Stanislava Sikoška država z mrežo častnih konzulov ne more nadomestiti krčenja diplomatske mreže. "Častni konzuli so lahko le dopolnilo, saj gre v tujini za državljane tujih držav. Na splošno častni konzuli nimajo ne diplomatskih pooblastil ne diplomatskih izkušenj," meni Sikošek.
Ugled častnih konzulov je občutljiv. Pokvari ga lahko že eno "slabo jabolko".
Zapletajo se tudi v sporne posle
Dodatna težava za ugled častnih konzulov je, da ga lahko pokvari že eno "slabo jabolko" v košari.
Ker so na tej funkciji pretežno poslovneži, ki se pogosto ukvarjajo s posredniškimi, nepremičninskimi in drugimi posli, je tveganje, da se po lastni ali tuji krivdi znajdejo v spornih zgodbah, precej veliko.
Med častnimi konzuli tujih držav v Sloveniji je najbolj razvpit primer Danila Seniča z njegovimi spornimi posli v Nivoju.
Matjaž Ovsenik je že nekaj časa na seznamu davčnih dolžnikov, in to v razredu od pol do enega milijona evrov. "Nimam več niti evra davčnega dolga," nam je pojasnil Ovsenik, častni konzul Cipra, ki je vrsto veljal za davčno oazo. "Država Ciper je v zadnjih letih vložila ogromno energije, da se znebi te stigme," poudarja Ovsenik. Sandi Brezovnik, častni konzul Ukrajine, je pred leti v tej državi odpiral vrata propadli Factor banki pri nepremičninskem projektu, ki je pozneje propadel.
Božo Dimnik je leta 2015 stopil v bran nekdanjemu hrvaškemu predsedniku Stipetu Mesiću, ki so mu nekateri na Hrvaškem na podlagi domnevnih informacij s Finske očitali sume, da je denar za nakup dveh stanovanj dobil od finske Patrie. Dimnik, sicer dober prijatelj Walterja Wolfa, je javno zatrdil, da je bil sam tisti, ki je denar posodil Mesiću.
Vojislava Kovača, lastnika podjetja, ki trguje s pogonskimi gorivi, in častnega konzula Črne gore v Sloveniji, povezujejo s krogom dolgoletnega črnogorskega predsednika Mila Đukanovića.
-
Domnevni Salvador Dalí, ki ga je prodajal Furs, je ponaredek
-
Veselin Vujović razmišlja, da bi v ogenj poslal 20-letnika z enim nastopom
V Sloveniji so kakšnega kandidata že …
"Nadzor nad delom tujih častnih konzularnih funkcionarjev v Republiki Sloveniji spada v pristojnost vsakokratne države pošiljateljice," pojasnjujejo na ministrstvu. A iz njihovih pojasnil je mogoče razbrati, da je Slovenija v preteklih letih že odklonila izdajo eksekvature, torej soglasja za delo konzulata oziroma posameznega častnega konzula.
Kolikokrat so to storili, na ministrstvu ne razkrivajo. "Postopkov, ki se niso končali s soglasjem in so v praksi redkejši, ne moremo komentirati," so sporočili. V takšnem primeru sicer Slovenija državi pošiljateljici ni dolžna sporočiti razlogov za odklonitev. Kandidate za položaj častnega konzula v Sloveniji pa preverita tako policija kot Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova).
"Vsekakor bi morala Slovenija postopke dajanja soglasja za opravljanje funkcije častnega konzula zaostriti. K temu pa pripominjam, da bi moral biti postopek imenovanja v posameznih državah tak, da se predhodno izloči vse kandidate z vprašljivo preteklostjo. To naj bi veljalo tudi za imenovanje slovenskih častnih konzulov v tujini," meni Jože Protner.
Škrabec vprašanja, ali bi morala Slovenija zaostriti merila, ni želel komentirati, saj "ni seznanjen s konkretnimi težavami". "Kako pa naj vnaprej vedo, da bo kakšen častni konzul zašel v težave," se sprašuje Dimnik, ki opozarja, da kandidate že v postopku imenovanja preverjajo države pošiljateljice. Baraga priznava, da je tudi v svetu razlika med častnimi konzuli iz uglednejših, "resnejših" držav in preostalimi.
Viktor Baraga je častni konzul Avstralije. V tej državi je služboval kot direktor podjetja iz skupine Slovenijales.
Nekaterim je blizu politika
Ne le v ugledu, ampak tudi v obsegu dela. Nekateri častni konzuli pogosto zaidejo na področje politike. Škrabec je bil na primer aktiven pri reševanju odprtih vprašanj med EU in Marokom, ki je želel ohraniti status strateškega partnerja Unije. "Pridobili smo precej podpore (v evropskem parlamentu, op. a.). Verjamem, da bo Maroko za EU še naprej prepoznaven kot steber stabilnosti v severni Afriki in pomemben partner pri reševanju migrantskih in varnostnih vprašanj," je pojasnil Škrabec.
Konzulat Armenije, ki ga vodi Sara Stepanjan, lastnica blagovne znamke Toper, je pozornost javnosti predlanskim vzbudil s plakati, ki so opozarjali na stoto obletnico turškega genocida nad Armenci – dogodka, ki ga uradna Ankara še vedno ne želi priznati.
Urošu Iliću na belgijskem konzulatu po njegovih pojasnilih precej časa vzamejo postopki na področju matičnih zadev, na primer izdajanje potnih listin. Arne Mislej je pred letom 2006 dva dni na teden porabil za pooblastila pri izdaji vizumov slovenskim državljanom za Indonezijo.
Odpira vrata slovenskim čebelarjem
Spet drugi, na primer Andrej Božič, o pozitivnih zgledih iz države pošiljateljice, v tem primeru Nove Zelandije, radi govorijo v intervjujih. Jože Protner največ časa nameni "krepitvi obmejnega sodelovanja med kraji, občinami, društvi in zvezami z obeh strani meje".
Janez Jelnikar poskuša pomagati pakistanskim podjetjem pri vstopu v našo državo. Andrej Toš je na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) podjetja pozival k povezovanju z Angolo, ki je imela svoje čase četrto najvišjo gospodarsko rast na svetu. Igor Zajec pa nam je pojasnil, da trenutno vrata v Bangladeš odpira slovenskim čebelarjem.
Kako so postali častni konzuli
Zgodbe o tem, kako so posamezni častni konzuli prišli do te funkcije, so različne.
Jožeta Protnerja, člana upravnega odbora Avstrijsko-slovenske trgovinske zbornice, je Avstrija za častnega konzula v Sloveniji izbrala na razpisu v postopku, ki je trajal več kot dve leti. Viktor Baraga nam je pojasnil, da ga je Avstralija izbrala med tremi kandidati.
Arneja Misleja je "izbral veleposlanik Indonezije in ga prepričal, da sprejme imenovanje". Tudi Uroša Ilića je k funkciji častnega konzula povabil zadnji belgijski veleposlanik v Sloveniji.
Janez Jelnikar, častnik konzul Pakistana v Sloveniji, je bil v tej državi med letoma 1992 in 1996 predstavnik Leka. "Precej časa sem namenil političnim stikom za prepoznavnost Slovenije, kljub poznejšemu delu na drugih področjih pa sem vseskozi vzdrževal stike," je pojasnil Jelnikar.
Igor Zajec, nekdanji prvi nadzornik železnic, danes častni konzul Bangladeša, pred tem nikoli ni bil v tej državi. "Ko sem bil častni konzul Kanade, je tamkajšnji častni konzul te države izrazil željo, če bi zasedel ta položaj. Te prošnje nisem mogel zavrniti," je razložil Zajec.
Božo Dimnik nam je pojasnil, da je že v obdobju osamosvajanja kot šef Svetovnega slovenskega kongresa, zadolžen za Švico, na veliko sodeloval s Hrvati po vsem svetu. Po desetletju delovanja Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva je dobil povabilo iz Zagreba.
Več častnih konzulov na naša vprašanja ni odgovorilo.
4