Ljubljanska pobuda za novo evropsko ustavo

V predsedniški palači so danes podpisali t. i. Ljubljansko pobudo za začetek postopka za sprejem nove ustave EU, ki vključuje tudi osnutek nove ustave. Foto: STA , Vsaka ustava je politično orodje, pravna arhitektura, zgodovinski moment in literarno delo, je starosto francoskega prava Roberta Badinterja ob podpisu navajal avtor osnutka pogodbe o novi ustavi Peter Jambrek. Ljubljansko pobudo so v skladu s tem podpisali različni predstavniki javnega življenja: Borut Pahor, Peter Jambrek, nekdanji predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, nekdanji minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel, filozof Tine Hribar, pesnik Niko Grafenauer in profesor evropskega prava Matej Avbelj.

Ta postopek priprave ustave naj bi končal več kot pol stoletja dolgo zgodovino kriz in reform EU, ustava pa bo po mnenju podpisnikov vzpostavila in zavarovala notranje območje svobode in pravičnosti ter omogočila EU, da bo nastopila kot enakovredna partnerica v svetu.

"Vse ljudstvo Evropske unije ter institucije dobre volje vabimo, naj združijo svoje moči in zamisli za gradnjo boljše in trajne Unije za nas in naše otroke," so zapisali podpisniki.

"Osnutek pogodbe ima za moto to, da je Evropska unija lahko zgolj uravnotežena unija nacionalnih držav, civilnih družb in nacionalnih gospodarstev. Zagotoviti želi svobodo, varnost in pravičnost za državljane," je poudaril avtor osnutka Peter Jambrek.

Ideja za pripravo osnutka je po Petričevih besedah nastala med enim izmed sprehodov in pogovorov, ki sta jih imela z Jambrekom, samo besedilo pa je oblikoval Jambrek. Foto: STA ,

Temeljna misel je Evropa – varna in enotna navzven, čim bolj avtonomna, sproščena navznoter. Kako daleč bomo pritekli s to pobudo, je težko reči. Upam, da bomo spodbudili debato o konstitucionalnih okvirih Evrope in pri tem imeli v mislih položaj Slovenije, je dejal Ernest Petrič.

Eden od elementov krize je "osamosvojitev" Velike Britanije. Vprašanje je namreč, kje so in kako trdne so zunanje meje EU, s tem pa se odpira vprašanje identitete. Evropska unija bo uspešna samo, če bo zavarovala tudi narodnosti. Med evropsko in narodno zavestjo ni protislovja, meni Dimitrij Rupel.

"Kriza vladavine prava in populizem kažeta, da bolj kot kadarkoli prej potrebujemo Evropsko unijo," meni Matej Avbelj. "Naš cilj zagotovo ni ustvarjati Združenih držav Evrope po vzoru ZDA ali še manj državne federacije po vzoru minule SFRJ. Jugoslavije danes ni več, a ne gre le za Slovenijo, gre tudi za Evropsko unijo. Potrebujemo močno EU, ki bo nedržavna federacija, ki bo temeljila na vrednotah ustavne demokracije ter služila temu, da ohranimo svoje države članice in hkrati krepimo evropske vrednote v svetu. Brez Evropske unije ne bo več ne Slovenije ne Zahoda, kot ga poznamo danes."