Petek, 6. 1. 2017, 4.00
7 let, 1 mesec
Delavci Iskre grozijo s stavko
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
28
V skupini Iskra, ki jo lastniško obvladuje Dušan Šešok, vse niti upravljanja pa so v rokah njegovih sinov Klemna in Matije Šešoka, je med delavci spet zavrelo.
Ker se zategovanje pasu v ključnih tovarnah znotraj skupine Iskra nadaljuje, so se predstavniki zaposlenih odločili, da zaostrijo pogovore z vodstvom krovne družbe.
Medtem ko se člani družine Šešok branijo pred očitki o domnevno spornih svetovalnih in drugih poslih, za katere so Iskri samo v letu 2015 izstavili za več kot milijon evrov računov, predstavniki zaposlenih dveh ključnih tovarn, v Semiču in Kranju, zaradi slabih razmer napovedujejo stavko.
S tem bi ohromili delovanje skupine, ki ima več kot 1.100 zaposlenih, večino proizvodov proda na evropske in azijske trge, letno pa ustvari več kot 90 milijonov evrov prihodkov.
"Plače so mizerne"
Okoli 70 odstotkov delavcev v Iskrini tovarni kondenzatorjev v Semiču prejema minimalno plačo, pravi Matija Skala, predsednik sindikata SKEI v podjetju.
Razmere so najbolj kritične v tovarni kondenzatorjev Iskra v Semiču, kjer je okoli 450 zaposlenih. Čeprav gre za eno od redkih delujočih tovarn v belokranjski regiji, ta se spopada z visoko in trajno brezposelnostjo, je med zaposlenimi čutiti veliko nezadovoljstvo.
"Plače so mizerne," opozarja Matija Skala, predsednik sindikata SKEI v podjetju. Po njegovih besedah okoli 70 odstotkov delavcev prejema plačo, ki je tik nad minimalno.
Ne dobivajo dodatkov, ki jim pripadajo po zakonu ali kolektivni pogodbi, ker jim ti zapadejo v minimalno plačo. Na razočaranje številnih niso prejeli božičnice. Zaradi zamrznitve plač predvsem zaposleni v režiji realno prejemajo občutno nižje plače kot pred desetletjem, saj se v tem obdobju niso usklajevale z rastjo življenjskih stroškov. Plače naj bi se realno znižale za do 30 odstotkov.
Povečuje se tudi število nadur, ki jih morajo opravljati zaposleni in niso plačane redno.
Podobno naj bi bilo v tovarni stikal v Kranju, kjer je okoli 200 zaposlenih.
Morda vas zanima še:
-> S čim so Kitajce zmamili v Maribor
-> Kje bodo letos največje borzne priložnosti in pasti
-> Prva moža Mercatorja in Rika se veselita prihoda Slovenke v Belo hišo
Zvišanje plač in izplačilo dodatkov
Izvršni odbor sindikata tovarne v Semiču je sprejel več (stavkovnih) zahtev in jih poslal predsedniku uprave in večinskemu lastniku Dušanu Šešoku (na sliki) ter njegovima sinovoma, ki opravljata funkcijo direktorjev operacij in resnično vodita Iskro.
Ker se zategovanje pasu v ključnih tovarnah znotraj skupine Iskra nadaljuje, so se predstavniki zaposlenih odločili, da zaostrijo pogovore z vodstvom krovne družbe.
Izvršni odbor sindikata tovarne v Semiču je tako konec novembra sprejel več (stavkovnih) zahtev, ki jih je v nekaj dneh podprla večina njihovih zaposlenih. Poslali so jih predsedniku uprave in večinskemu lastniku Dušanu Šešoku ter njegovima sinovoma, ki opravljata funkcijo direktorjev operacij in v resnici vodita Iskro.
Zahtevali so:
- zvišanje vseh plač zaposlenih z začetkom letošnjega leta za 10 odstotkov,
- izvzetje dodatka za minulo delo in dodatka za neugodne pogoje dela iz minimalne plače,
- redno izplačevanje nadur,
- izplačevanje dodatkov za nadure, ki jih zaposleni koristijo,
- izplačilo nadomestila za malico tistim, ki je ne koristijo,
- nadaljevanje pogajanj za sprejetje nove podjetniške kolektivne pogodbe.
V Kranju napovedali opozorilno stavko …
Zaposleni v poslovni enoti Iskra Stikala v Kranju, kjer imajo podobne zahteve, so šli še dlje in v začetku decembra na zboru delavcev sprejeli sklep o začetku opozorilne stavke, ki bi morala biti 15. decembra.
"Zaposleni imamo dovolj nenehnega zavračanja naših predlogov za izboljšanje položaja zaposlenih in neposluha ter ignorance delodajalca, zato zahtevamo ukrepanje vodstva," so v Kranju opozorili upravo Iskre. Na seznam zahtev, ki so ga poslali konec novembra, namreč ni bilo nobenega odziva.
Opozorilne stavke nazadnje ni bilo. Po naših informacijah se je namreč vodstvo Iskre v resnici sestalo z njimi, vendar je zavrnilo skoraj vse njihove zahteve. Edino, kar je bilo pripravljeno ponuditi zaposlenim, je bilo izplačilo polovice dodatka za minulo delo nad minimalno plačo.
"Odločili smo se, da bomo stvari reševali dvostransko. Upam, da bomo dosegli dogovor," je povedal Bojan Jančar, vodja stavkovnega odbora in predsednika sindikata.
"Zaposleni imamo dovolj nenehnega zavračanja naših predlogov za izboljšanje položaja zaposlenih in neposluha ter ignorance delodajalca, zato zahtevamo ukrepanje vodstva."
… odstopili so jim drobtinice
V resnici so v Iskri vse dodatke obračunavali že doslej, vendar le navidezno. Pri zaposlenih v Semiču naj bi bila najnižja plača določena pri le 552 evrih bruto, razliko do zakonsko določene minimalne plače pa je "doplačala" Iskra. Tako so se dodatki odšteli od razlike, zaposleni pa je še vedno prejel minimalno plačo.
V skladu z dogovorom med vodstvom Iskre in sindikati bodo po novem določeni zaposleni v denarju dobili polovico dodatka za minulo delo, kar pomeni nekaj deset evrov višjo neto plačo.
Omenimo, da so omenjeni dodatek zaposleni v Iskri že prejemali. Izborili so si ga po stavki konec januarja 2013, vendar ga je vodstvo Iskre z lanskim julijem vzelo.
Kljub zaostrovanju pogovorov s predstavniki delavcev, ki grozijo s stavko, vodstvo Iskre v tem očitno ne vidi težav. "Komunikacija z vsemi sindikati, ne samo semiškim, je na rednih sestankih in vse strani vedno lahko predlagajo rešitve, ki vodijo v dobrobit družbe in njenih zaposlenih," je povedal Matija Šešok.
-> Petan pred rubežem rešuje še DZS
-> Svet je prehiter, da bi še naprej imeli eno službo za vse življenje
-> Prodaja Adrie Mobil ogledalo zgrešeni sanaciji bank
"Ne dajo denarja"
Zaprtje tovarne in selitev proizvodnje kam drugam sta bržčas le grožnji in eno od orožij vodilnih v pogovorih s predstavniki zaposlenih.
"Nič se ni mogoče dogovoriti z njimi. Ne dajo denarja. Pravijo, da ga Iskra nima in da poslovna enota v Semiču posluje z izgubo," je Skala povzel njihov sestanek z vodstvom Iskre. V preteklosti so bile izrečene tudi napovedi o zaprtju tovarne v Semiču. "Ljudje se bojijo, ker v Beli krajini ni služb," je še opozoril Skala.
Kako posluje tovarna v Semiču in ali res ustvarja izgubo, ni mogoče preveriti. Odkar so v Iskri vse odvisne družbe pripojili krovni družbi Iskra, podatki o njihovem poslovanju niso več dostopni javnosti.
Kljub vsemu sta zaprtje tovarne v Semiču in selitev proizvodnje kam drugam bržčas le grožnji in eno od orožij vodilnih v pogovorih s predstavniki zaposlenih. Razmere so namreč povsem drugačne kot v letih po izbruhu gospodarske krize, ko so imeli v Semiču težave z naročili in so na veliko odpuščali.
Dela imajo dovolj
Danes stroji v tovarni kondenzatorjev delajo s polno paro. Naročil imajo vrh glave.
Zaposleni večino časa delajo v dveh izmenah, v nekaterih oddelkih uvedejo tudi tretjo oziroma delajo ob koncih tedna. Vedno bolj pogosto je tudi nadurno delo, da zmorejo izpolniti naročila. Tudi v zadnjih dneh minulega leta, ko so imeli drugod po Sloveniji povečini kolektivne dopuste, so v Semiču delali. V tovarno je morala priti približno četrtina zaposlenih.
Zaradi dejstva, da vodstvo Iskre brezkompromisno zavrača vsakršne njihove predloge, predstavnikom zaposlenih ni ostalo drugega kot zaostritev pogajanj. "Gre za sindikalni boj. Nekaj moramo narediti," je bil neomajen Skala.
Bodo v Semiču stavkali?
Predsednica SKEI Slovenije Lidija Jerkič bo odločala o tem, ali bodo v Semiču zaradi neposlušnosti vodstva Iskre stavkali.
Ali bodo v Semiču zaradi neposlušnosti vodstva Iskre stavkali? "Seznanjena sem z razmerami v Semiču. Preprosto ni konstruktivnega dialoga," nam je povedala predsednica SKEI Slovenije Lidija Jerkič. "Če se bodo zadeve še stopnjevale, ima sindikat v podjetju vsa pooblastila za izvedbo stavke," je poudarila.
Jerkičeva dodaja, da se nadaljujejo pogajanja o novi kolektivni pogodbi za panogo. Če bodo uspešni, se bodo plače dvignile tudi v Iskri. V nasprotnem primeru je ena od možnosti vsesplošna stavka, ki se ji lahko pridružijo tudi zaposleni v Iskri.
"Najbolj se bojim spontane vstaje zaposlenih. Veliko se jih namreč nagiba k temu, da bi stavkali," nam je zaupal Skala, predsednik sindikata tovarne kondenzatorjev Iskra v Semiču.
-> Rast vrednosti bitcoina skriva resne težave denarja prihodnosti
-> Pokop finančnega škandala desetletja se podaljšuje še za leto dni
-> Tri področja, ki bodo krojila usodo Sloveniji v 2017
Slabo ravnanje z zaposlenimi
Glede na njihove pretekle izkušnje to ni presenetljivo. Znane so zgodbe o tem, kako je z delavci ravnal prvi mož Iskre Dušan Šešok, sicer nekdanji finančni minister v Demosovi vladi. Zniževanje njihovega števila, začasno neizplačevanje dela plač in zaračunavanje parkirnine pred tovarno Iskre je le nekaj primerov, ki so odmevali v javnosti.
Spomnimo, da je Iskra zaposlene že konec leta 2012 prisilila v znižanje plač za od pet do 20 odstotkov, leto pozneje je manever ponovila. Pri tem je vodstvo uvedlo tako imenovani fiksni in variabilni del plače, odvisen od izpolnjevanja načrtov, pri čemer so predstavniki zaposlenih opozarjali, da naj bi bili načrti namenoma zastavljeni previsoko.
Ob tem je treba poudariti, da Iskra še danes odplačuje visoka bančna posojila, ki so jih Šešok in nekateri drugi menedžerji najeli za prevzem družbe.
Problemsko območje z visoko brezposelnostjo
Odpuščanje in pomanjkanje novih delovnih mest je že dolgo časa vsakdan tako v Semiču kot okoliških občinah, kjer je stopnja brezposelnosti giblje precej nad povprečjem države.
Zato je vlada občino Semič leta 2011 skupaj z občinami Črnomelj, Metlika, Kočevje, Kostel, Osilnica in Loški Potok označila za problemsko območje z visoko brezposelnostjo in zanj sprejela poseben program spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore Pokolpju.
Med ugodnostmi, ki so jih ponudili občinam, je bilo za 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 23 milijonov evrov povratnih sredstev, povračilo plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost ter davčne olajšave za zaposlovanje in investiranja.
Kljub temu je bil učinek programa v zadnjih petih letih nižji od pričakovanj. Število brezposelnih v omenjenih občinah se je namreč do leta 2013 povečevalo in doseglo rekordnih 4.374 oseb. Stopnja brezposelnosti je presegla 21 odstotkov. Najbolj kritično je bilo v Kočevju, saj je bil brezposeln že skoraj vsak četrti občan.
"Od leta 2014 skupno število brezposelnih na območju Pokolpja upada," so v zadnjem poročilu o izvajanju programa ugotovili na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. V letih 2014 in 2015 je bilo 86 brezposelnih manj.
Šele v letošnjem letu se je stopnja brezposelnosti občutno znižala. Do konca oktobra je v Črnomlju upadla z 20 na nekaj več kot 16 odstotkov, v Metliki s 17 na dobrih 13 odstotkov in v Kočevju s 24 na manj kot 21 odstotkov. S tem so se že približali predkriznim ravnem, vendar so še vedno nad povprečjem države.
28