Torek, 3. 1. 2017, 4.00
6 let, 6 mesecev
Pokop finančnega škandala desetletja se podaljšuje še za leto dni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,93
17
Medtem ko slovenski cerkveni veljaki prodajajo premoženje bankrotirane mariborske nadškofije tujim (nad)škofijam in nadaljujejo sanacijo njenih dolgov, je pri propadlih finančnih holdingih Zvon Ena in Zvon Dva drugačna zgodba. Njun stečaj se bo zavlekel najmanj do konca leta.
Stečaja cerkvenih finančnih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, po obsegu dolgov z naskokom največja v zgodovini samostojne Slovenije, se podaljšujeta še za najmanj leto dni.
Družbi sta v stečaju pristali v začetku leta 2012, za seboj pa pustili več sto milijonov evrov veliko luknjo v državnih bankah, ki smo jo polnili davkoplačevalci. Hkrati se je na lastniškem prepihu znašel velik del gospodarstva. Po prvotnem načrtu bi morali postopka končati do konca leta 2014.
Toda zaradi neaktivnosti bank upnic in (pre)počasne prodaje premoženja iz stečajne mase se predvideno dokončanje obeh postopkov že tretjič podaljšuje, tudi tokrat za leto dni. Po novem odgovorni pričakujejo, da bi ju lahko izpeljali šele nekje do konca tega leta.
Kljub temu obstaja velika verjetnost, da tudi dodatni čas ne bo zadostoval in da se bo razplet stečajnih postopkov premaknil v daljno prihodnost.
Preberite še druge odmevne zgodbe:
-> To so ključni izzivi, ki se jih moramo letos lotiti, če želimo živeti bolje
-> Peter Prevc in boj s potrpežljivostjo
-> Nina Štajner je našla blogersko nišo, ki zanima vse več ljudi
Od nekdanjih vodilnih terjajo 600 tisočakov
V nekaj manj kot petih letih so sicer prodali večino premoženja propadlih holdingov. Finančne naložbe, ki so še obtičale v stečajnih masah, pa bodo v skrajnem primeru prenesli na upnike.
Glavna ovira dokončanju postopkov so tožbeni zahtevki, ki so jih v začetku lanskega leta vložili proti nekdanjim članom uprav holdingov Zvon Ena Simonu Zdolšku in Mateji Vidnar Stiplošek ter Zvon Dva Francu Ješovniku in Ljubu Pečetu. Od vsakega zahtevajo po 150 tisoč evrov.
Tudi od Simona Zdolška zahtevajo 150 tisoč evrov.
Za tožbe so se odločili največji upniki, ki bodo utrpeli več deset milijonov evrov visoke izgube. Revizija preteklih poslov je namreč ugotovila mogočo odškodninsko odgovornost članov uprav, saj naj bi več kot leto dni zamujali z razglasitvijo insolventnosti, s tem pa poglobili škodo. V tem času naj bi izpeljali tudi posle, s katerimi naj bi privilegirali izbrane upnike.
Februarja začetek sojenja
Vsi odločno zanikajo krivdo, zato verjetno ne bodo pripravljeni sprejeti sporazuma, na podlagi katerega bi v stečajno maso nakazali dogovorjeni znesek. Peče, ki od holdinga Zvon Dva terja več deset tisoč odpravnine, je šel še dlje. Namesto da bi počakal na razplet tožbe in v primeru neuspeha del odškodnine poplačal z odpravnino, je vložil izvršbo in izterjal denar.
V kratkem se bo zato začelo sojenje. "Za začetek februarja je razpisana obravnava v tožbi proti Pečetu in Ješovniku," nam je povedala Vida Gaberc, stečajna upraviteljica holdinga Zvon Dva. V primeru sestrskega holdinga Zvon Ena se medtem še vedno odloča o začasni odredbi, ki jo je stečajna upraviteljica Mojca Breznik hotela vpisati na premoženju Zdolška in Vidnar-Stiploškove.
Ali so tožbe zastarale?
Čeprav se upniki propadlih Zvonov nadejajo, da bodo s tožbami proti nekdanjim vodilnim izterjali vsaj delček škode, ki naj bi jim jo ti povzročili, je uspešnost zahtevkov pod velikim vprašajem.
Na okrožnem in višjem sodišču v Kopru, kamor je tožbe vložila stečajna upraviteljica holdinga Zvon Dva, so v okviru odločanja o začasni odredbi za zavarovanje tožbenih zahtevkov presodili, da so zahtevki do Ješovnika in Pečeta že zastarali. Po mnenju sodnikov je potekel triletni zastaralni rok. Stečajna upraviteljica se je že pritožila na sodbo.
Domnevno sporne posle, na podlagi katerih so vlagali tožbe, je že leta 2012 razkrila revizijska družba ACAM. Kljub temu so največji upniki tri leta zavlačevali s sprožitvijo odškodninskih in kazenskih postopkov, saj se dolgo časa niso mogli dogovoriti o oblikovanju upniškega odbora.
Ko različna sodišča v isti zadevi odločijo drugače
Začuda so višji sodniki v Mariboru, kamor je tožbe vložila stečajna upraviteljica holdinga Zvon Ena, v identični zadevi odločili drugače. Po njihovem mnenju zahtevek do Zdolška in Vidnar-Stiploškove še ni mogel zastarati, saj začnejo roki teči šele v trenutku, ko je škoda dokončno znana.
Ali bodo pravico iskali na vrhovnem ali celo ustavnem sodišču, za zdaj ni znano. Po besedah Gaberčeve, ki vodi stečaj holdinga Zvon Dva, je veliko odvisno od pripravljenosti upnikov za založitev stroškov sodnih postopkov. V vsakem primeru pa se bo vprašanje zastaralnega roka razčiščevalo med sojenjem, ki se začenja februarja.
Uradno brez vrednejšega premoženja
Tudi če bi bile tožbe uspšne, pa je vprašanje, ali bodo od nekdanjih vodilnih v cerkvenih finančnih holdingov sploh lahko kaj izterjali.
Ljubo Peče (na desni) in drugi so imeli visoke plače tudi takrat, ko je bilo že jasno, da sta Zvon Ena in Zvon Dva zaradi prezadolženosti in visokega padca vrednosti premoženja v hudih težavah.
Zdolšek ima po dostopnih podatkih v lasti četrtinski delež družinske hiše v Šentjurju, Vidnar-Stiploškova pa je polovični lastniški delež hiše v Framu septembra lani na podlagi sporazuma o ugotovitvi in razdružitvi skupnega premoženja prenesla na Mirana Stiploška.
Ko se je na mariborskem okrožnem sodišču aprila letos odločalo o začasni odredbi, je Zdolškov odvetnik poudaril, da je odredba onemogočila njegovo poslovanje. Sodišče mu je namreč blokiralo transakcijska računa, zato je moral zapreti svoj s. p. Odtlej je brezposeln in prijavljen na zavodu. Zavrnil je očitke, da bi poskušal skrivati svoje premoženje.
Peče je medtem na hišo v Mariboru, ki je po podatkih Geodetske uprave (Gurs) vredna dobrih 106 tisoč evrov, vpisal zloglasni zemljiški dolg v višini 110 tisoč evrov. To je naredil leta 2012, nekaj mesecev po tem, ko so upniki poslali holding Zvon Dva v stečaj.
Prej visoki prejemki
Drugače je ravnal nekdanji predsednik uprave Ješovnik. Ta je po vloženi tožbi kar sam predlagal sodišču, naj mu ne vpišejo začasne odredbe na premoženju, ampak da mu namesto tega dovolijo plačilo 110. tisoč evrov varščine. Če bi tožbo izgubil, pa bi preostanek do 150 tisoč evrov poravnal z odpravnino, ki jo pričakuje iz stečajne mase holdinga Zvon Dva.
Ob vsem tem velja opozoriti, da so imeli Zdolšek, Vidnar-Stiploškova, Ješovnik in Peče v času vodenja holdingov visoke prejemke. Največ v letih 2009 in 2010, ko je bilo že jasno, da sta Zvon Ena in Zvon Dva zaradi prezadolženosti in visokega padca vrednosti premoženja v hudih težavah. Po dostopnih podatkih so letno dobivali med 87 tisoč in 108 tisoč evrov bruto.
Vse razsežnosti "lokalnega spodrsljaja"
O razsežnostih propada cerkvenih finančnih holdingov pričajo naslednji podatki:
- Deset domačih bank (NLB, NKBM, Abanka Vipa …) je samo holdingoma Zvon Ena in Zvon Dva posodilo okoli 376 milijonov evrov. Vseh dolgov je bilo medtem za več kot pol milijarde evrov. Tudi zato je bila potrebna dokapitalizacija bank z davkoplačevalskimi milijardami.
- Premoženja v stečajnih masah je bilo za manj kot polovico tega. Po prvih podatkih je bilo ocenjeno na skupno okoli 210 milijonov evrov. V kolikšni meri bodo poplačani upniki, bo dokončno znano po koncu stečajev. Banke so verjetno edine, ki bodo deležne večjega poplačila, saj so si pravočasno izborile hipoteke na finančnih naložbah.
- Za službe je trepetalo na tisoče zaposlenih v Heliosu, Steklarni Rogaška, Cetisu, Tovarni olja Gea, Letriki, Mladinski knjigi Založbi. Ker so se pomembni lastniški deleži teh družb znašli v stečajnih masah, so bili drugi lastniki prisiljeni začeti prodajne postopke.
- Holdinga Zvon Ena in Zvon Dva sta imela več deset tisoč malih delničarjev, večino še iz časov certifikatske privatizacije, ki so zaradi stečaja ostali brez vsega.
Spomnimo, da je kardinal Franc Rode propad podjetij iz kroga Nadškofije Maribor poimenoval "lokalni spodrsljaj". Tudi drugi cerkveni veljaki so se otepali odgovornosti za spodletel skok v podjetništvo in krivdo pripisovali krizi. Čeprav so tudi sami sprejemali odločitve, ki so pripeljale do stečaja, je bil do zdaj obsojen zgolj dolgoletni ekonom nadškofije Mirko Krašovec.
Kardinal Franc Rode je propad podjetij iz kroga Nadškofije Maribor poimenoval lokalni spodrsljaj.
Visoki dolgovi in tvegane naložbe
Zvonove je dejansko pokopalo brezglavo zadolževanje in nepremišljeno vlaganje.
Daleč največja naložba je bil alternativni telekomunikacijski operater T-2, ki je bil mišljen kot nekakšna protitutež Telekomu Slovenije. V potratno gradnjo lastnega optičnega omrežja so od leta 2007 vložili čez sto milijonov evrov in jamčili še za enkrat toliko posojil, ki jih je najel T-2. Ko se je financiranje zaradi krize zaustavilo, je projekt zašel v težave, Zvonovi pa so izgubili lastništvo T-2.
Danes je T-2 v rokah Gratela Jurija Krča, ki je še danes ekskluzivno gradi njegovo optično omrežje. Koliko, če sploh kaj, si bodo banke povrnile od naložbe, v katero so posredno vložile več kot četrt milijarde evrov, ni znano. V zvezi z lastništvom T-2 še vedno poteka sodni spor.
Prevzem Petrola in predvolilni brezplačniki
Holding Zvon Ena se je močno opekel tudi s sodelovanjem pri spodletelem prevzemu Petrola. Tega sta leta 2007 s pomočjo tedaj vladajoče politike poskušala izpeljati Istrabenz pod vodstvom Igorja Bavčarja in Perspektiva Darija Južne. Končni rezultat operacije, ki jo je vodil mariborski poslovnež Leo Ivanjko, financiral pa cerkveni holding oziroma banke, je visokih 40 milijonov evrov izgube. To je moral holding Zvon Ena v celoti prevzeti nase.
Trditev nikakor ne drži. Ne leta 2007 in nikoli prej ali pozneje, nobeno podjetje iz Skupine Perspektiva sámo ali v povezavi s katerim koli drugim podjetjem, ni niti poskušalo niti nameravalo izpeljati prevzema Petrola. Delnice Petrola so za skupino Perspektiva vedno bila portfeljska naložba, kar so še danes.
Odmevalo je tudi financiranje brezplačnikov Ekspres in Slovenski tednik, ki so izhajali pred volitvami leta 2008 in bili naklonjeni stranki SDS. Ko je njihovo ozadje preiskovala parlamentarna komisija, se je razkrilo, da ju je financiral tudi holding Zvon Ena. Njegov prvi mož Zdolšek je tedaj povedal, da je bil Ivanjko tisti, ki si je prizadeval za odobritev posojil.
Holding Zvon Ena je financiral brezplačnika Ekspres in Slovenski tednik, ki sta izhajala pred volitvami leta 2008 in bila naklonjena stranki SDS.
Propadli posli na Hrvaškem …
Za jami brez dna sta se izkazala tudi projekta Sole Orto na Braču in Akord v Splitu. V prvem primeru gre za gradnjo hotelskega naselja pri letovišču Sutivan, tako imenovano Kraljestvo oljk, v drugem pa gradnjo kompleksa obmorskih stanovanjskih vil v Opatiji. V Sole Orto je holding Zvon Ena vložil skupno okoli 20 milijonov evrov, v Akord pa nekaj manj kot deset milijonov evrov.
Pogorišče je ostalo tudi za nakupom Luke Zadar. Po tem ko sta Zvona za njeno lastninjenje porabila več kot 15 milijonov evrov, so delnice na vprašljiv način izginile iz stečajne mase. Zaradi tega so bile vložene ovadbe, dogajanje pa preiskuje tudi Nacionalni preiskovalni urad (NPU).
Okoli Luke Zadar se že leta pojavljajo imena političnih veljakov, lobistov in drugih vplivnežev iz Hrvaške in Slovenije. V presečišču interesov je vprašanje, kdo bo prihodnjih 25 let obvladoval enega večjih jadranskih pristanišč. S tem bo imel nadzor nad nekaj sto tisoč tonami raznovrstnega blaga, ki na leto pride in zapusti njegove skladiščne prostore.
… in v Argentini
Veliko vprašanj je vzbudila tudi prodaja papirnice Goričane, ki je financirala večmilijonsko obnovo istoimenskega dvorca, nesojene rezidence kardinala Rodeta. Leta 2010, še pred finančnim zlomom holdingov, jo je kupil njen direktor Andraž Stegu. Za družbo je plačal manj kot 7.500 evrov, vendar je ob tem prevzel tudi njenih 42 milijonov evrov dolgov do bank. Pred prodajo je namreč holding Zvon Ena iz nje pobral za 15 milijonov evrov dividend.
Holding Zvon Ena se je močno opekel tudi s sodelovanjem pri spodletelem prevzemu Petrola. Končni rezultat operacije, ki jo je vodil mariborski poslovnež Leo Ivanjko, financiral pa cerkveni holding oziroma banke, je visokih 40 milijonov evrov izgube.
Manj je znanega o naložbah v Argentini. Tam so pred leti kupili družbo Sadowa, ki je upravljala enega od terminalov pristanišča blizu Buenos Airesa, in tovarno za predelavo mesa Elevadores. Za manjšinska deleža je holding Zvon Ena odštel kar sedem milijonov evrov in jih tudi že izgubil. Pristanišče je bilo uničeno v naravni katastrofi, Sadowa pa je že leta 2010 razglasila bankrot.
Renesančna graščina na Slovaškem
Bolj nenavadno je bilo financiranje milijonskega nakupa renesančne graščine na Slovaškem. Zgodba je prišla na dan šele leta 2012 in je tesno povezana s spornim lastninjenjem Letrike, ki so se ga lotili nekdanji menedžerji z Marijanom Groffom na čelu. Graščina se je po letih praznih obljub spremenila v ruševino, holding Zvon Ena pa je dokončno izgubil več kot milijon evrov.
Cerkvena finančna holdinga sta skupaj s slovenskimi poslovnimi partnerji na veliko vlagala tudi v sklade v Bosni in Hercegovini. Običajno je bilo, da so naložbe upravljali partnerji, denar pa sta zagotovila Zvona.
Odgovarjal ni nihče
Pri večini teh propadlih projektov so sodelovali zunanji partnerji, ki so se iz njih pravočasno umaknili. Tako do zdaj nihče od njih ni odgovarjal za morebitne nepravilnosti. Kot tudi ne drugi pomembni akterji, vpleteni v finančni akterji, kot so:
- nekdanji član uprave NLB Alojz Slavko Jamnik, ki je bil v letih od 2007 do 2009 zadolžen za holding Zvon Ena in kot tak tudi uradni predlagatelj vrste spornih financiranj,
- Leo Ivanjko in Šime Ivanjko, soodgovorna za operacijo Petrol in številne druge propadle zgodbe na Balkanu,
- nekdaj vidna finančnica iz krogov blizu mariborske nadškofije Roza Mlakar Kukovič …
Po dostopnih podatkih so na specializiranem državnem tožilstvu proti nekdanjim vodilnim v holdingih Zvon Ena in Zvon Dva odprte najmanj tri (pred)kazenske zadeve. Prva je lastninjenje Luke Zadar, preostali dve pa sta posledica ovadb zaradi storitve več kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja, ki so jih največji upniki vložili na podlagi ugotovitev revizije.
Premoženje Nadškofije v prijateljske roke
Propad dveh osrednjih slovenskih finančnih holdingov, ki sta plemenitila vrednost cerkvenega premoženja, bi v bankrot skorajda pahnil tudi mariborsko nadškofijo.
Po dolgotrajnih pogovorih z upniki se je nadškofija v začetku leta 2015 dogovorila za reprogram 26-milijonskih obveznosti, ki bi jih morala poplačati najpozneje leta 2010. V Mariboru so se zavezali, da se bodo v okviru finančne sanacije odrekli večini premoženja.
Eminentna poslopja v središču Maribora, v katerih domuje nadškofija, so v začetku letošnjega leta končala v rokah avstrijske fundacije v lasti (nad)škofij iz Salzburga, Celovca in Gradca. Cerkev sv. Alojzija je kupila Hrvaška katoliška misija, 17-odstotni lastniški delež v podjetju Družina, ki izdaja osrednji slovenski katoliški tednik, sta si razdelili Nadškofija Ljubljana in Škofija Koper.
Pred dnevi je v javnosti odmevala tudi informacija, da je del nadškofijskih obveznosti pokrila tudi država oziroma njen sklad kmetijskih zemljišč. Od nadškofije je za 5,2 milijona evrov odkupila za 540 hektarjev gozdov in vinogradov, ki jih je slovenska Rimsko-katoliška cerkev dobila v okviru denacionalizacije. Po poročanju portala MMC so bila zemljišča po neuradnih podatkih namenjena za prodajo tujemu kupcu, vendar je sklad kmetijskih zemljišč izkoristil predkupno pravico.
17