"Zdaj, ko so se zbudili tudi evropski politiki, med njimi nemška kanclerka Angela Merkel, zahtevamo, da se slovenska vlada nemudoma zavzame za ustanovitev neodvisne evropske bonitetne hiše."
Tako je dejal Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič in dodal, da mora biti ta evropska bonitetna hiša takšna, ki ne bo v konfliktu interesov, ki bo delovala pregledno in bo vredna zaupanja.
Izrazito negativna vloga bonitetnih agencij
Prvi mož ZSSS je še spomnil, da "trg bonitetnih ocen" v EU v 90 odstotkih obvladujejo tri bonitetne agencije, to so Standard & Poor's, Moody's in Fitch. Vloga teh bonitetnih hiš je po Semoličevih besedah izrazito negativna, njihove napake pa so "eden glavnih vzvodov za finančno krizo". V tej luči je med drugim izpostavil, da s svojimi ocenami tudi tik pred finančnim zlomom Islandije niso zaznale, kaj se dogaja, in so to državo še vedno ocenjevale z AAA.
Kakšna je vloga bonitetnih hiš pri dogajanju v Grčiji?
Negativna je bila tudi vloga omenjenih agencij pri dogajanju, povezanem z Grčijo, je prepričan prvi sindikalist zveze. Kot je navedel, se danes bonitetne hiše kljub temu vedejo, kot da se ni zgodilo nič in Atenam, pa tudi Dublinu in Lizboni, še naprej objavljajo neobjektivne (prenizke) ocene.
"Gre za korporacije v zasebni lasti, ki jih nihče ne nadzira"
Agencije s svojimi bonitetnimi ocenami kujejo dobičke, verjame Semolič. Kot je dodal, niso neodvisne, saj gre za korporacije v zasebni lasti, ki jih nihče ne nadzira. Moody's tako po njegovih besedah posluje s 50-odstotno maržo. Delo agencij predstavlja "usodne vplive", ki ovirajo hitro okrevanje gospodarstva EU in se jim je treba upreti, je pozval.
"Agencije so nad državami in njihovo suverenostjo"
Finančni subjekti se danes brez bonitetne ocene na mednarodnem finančnem trgu ne morejo zadolžiti, pred bonitetnimi ocenami pa trepetajo tudi politiki - agencije so nad državami in njihovo suverenostjo, je ugotovil predsednik ZSSS in dodal, da smo strah pred bonitetnimi ocenami kot dokončnimi in nezmotljivimi pri poskusu uveljavljanja pokojninskega zakona in zakona o malem delu podoživljali tudi v Sloveniji.
Zoper politiko omenjenih treh bonitetnih hiš so se zdaj začeli izrekati tudi evropski politiki, med drugimi nemška kanclerka Merklova in francoski predsednik Nicolas Sarkozy, je izpostavil Semolič. Skladno s tem zveza pričakuje, da se bo slovenska vlada nemudoma zavzela za ustanovitev neodvisne evropske bonitetne hiše, ki bo ščitila interese gospodarstva in ljudi v EU.
Semolič: Obstoječe bonitetne hiše so že zapravile zaupanje
Na vprašanje, zakaj bi bila evropska bonitetna hiša bolj objektivna od ameriških, je odgovoril, da so slednje z izrazito negativno dediščino že zapravile zaupanje, ki je na finančnih trgih zelo pomembno.
Strinjal se je, da v Evropi obstajajo dileme, kako vzpostaviti takšno institucijo oz. kdo naj bo njen ustanovitelj. Menil je, da bi bilo dobro, da bi pri iskanju odgovorov na ta vprašanja pomagala ekonomska stroka in sklenil z besedami, da si EU pri "hiperinflaciji institucij" zasluži tudi organ, ki bo nadomestil omenjene ameriške hiše oz. na to področje uvedel konkurenco.
1
