Radićeva: Banke moramo spodbuditi h kreditiranju

"Kakorkoli gledamo, potrebujemo čarobno paličico, ki bo obrnila trend navzgor," je dejala v pogovoru za Sobotno prilogo in menila, da je skrajni čas, da se nekaj naredi na področju bank.

Bankam bi pomagali, če bi izločili slabe naložbe Ministrstvo za finance zdaj sicer pripravlja predlog zakona, s katerim naj bi banke spodbudili, da bodo povečale kreditno aktivnost, je povedala Radićeva. Sama meni, da bi bankam bolj pomagali, če bi lahko izločili slabe naložbe in če bi dobile sveža sredstva, ki bi jih lahko potem naprej posojala podjetjem. Drugače se bodo podjetja začela obračati na banke v tujini, je opozorila.

Radićeva tako podpira idejo o ustanovitvi t.i. slabe banke. "Ta zamisel je spet aktualna, o njej smo se pogovarjali nedavno tudi na razvojni klavzuri," je povedala in potrdila, da je minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari velik zagovornik te ideje, pa tudi nekateri drugi razvojni ministri, torej "vsi, ki se zavedamo, kako velik problem je kreditni krč".

Samo za obnovo bolnišnic 52 milijonov evrov Med ukrepi za pomoč gradbeništvu, ki so jih pripravili na ministrstvu, je izpostavila sklop, ki povečuje investicijsko aktivnost, predvsem na področju energetske učinkovitosti stavb. Samo za obnovo bolnišnic je predvidenih 52 milijonov evrov, 137 milijonov evrov pa je sredstev, ki so skoncentrirana neposredno na ministrstvu za gospodarstvo in na Eko skladu.

To je potencial, ki bi predvsem manjšim podjetjem lahko pripomogel, da bi preživela z novimi posli. Problem pa so večji projekti, ki jih Slovenija še vedno nima, predvsem takih, ki bi lahko zaposlili večja gradbena podjetja, je ugotovila.

Če bomo nadaljevali z investicijo v šesti blok šoštanjske termoelektrarne, o čemer sicer dokončna odločitev še ni padla, so tudi tam predvidena gradbena dela, je dodala ter omenila še črpalno elektrarno Kozjak in projekte za gradnjo hidroelektrarn na srednji in spodnji Savi. Tretja opcija je, da naša podjetja dobijo delo v tujini, ob čemer je omenila Rusijo.

Razočarana nad vztrajanjem obrtnikov Radićeva je prepričana, da so v ozadju obrtniških zahtev politične težnje. "Imamo tudi namige, da je bila odločitev za državljansko nepokorščino sprejeta, že preden so prišli k nam, in da jo bodo izvedli ne glede na rezultate pogovorov z vlado," je dejala. Tri četrtine vsega, kar so zahtevali obrtniki, so ministri upoštevali v predlogih, je spomnila. "Res je sicer, da na področju insolvenčne zakonodaje nismo prišli skupaj z ministrstvom za pravosodje, ampak v nobenih pogajanjih se ne pričakuje stoodstoten izplen," je dejala.

"Imenovati moramo ljudi, ki so trdni v svojih stališčih" "Organizacija, ki bo profesionalno upravljala z državnim premoženjem, je potrebna, vse pa je odvisno od ljudi, ki se jih imenuje na tak položaj," je Radićeva odgovorila na vprašanje, ali se ji zdi agencija za upravljanje kapitalskih naložb države sploh potrebna. Edini ključ za usmeritev te agencije na pravo pot je, da imenujemo ljudi, ki so trdni v svojih stališčih in se ne bodo pustili takoj prepričati prvemu lobistu, ki bo prišel k njim, je menila.

V luči nedavnih podražitev hrane je za 14. februar napovedala sestanek s pridelovalci, predelovalci in trgovci. Navzoč bo tudi minister za kmetijstvo Dejan Židan, pogovarjali pa se bodo "o rabatih, kaj kdo skriva in kdo se koga boji". Poskusili bodo pripraviti skupen kodeks, sama pa se zavzema tudi za oživitev projekta 'precenimo cene'. "Na koncu verige smo potrošniki in za nas je ključno, da dobimo kakovostne proizvode po čim boljši ceni," je poudarila.